Priznam, enkrat sem jih imela vsaj 2.000. Potem je pa s selitvijo vse šlo. Zdaj sem v najemu in hodim v knjižnico. Če bi živela v svoji hiši, bi jih ponovno zbirala.

kaj te briga. 

Pojma nimam, ogromno, ogromno, ogromno. Problem pa je, ja selitev. Sem se silila, vzela nekaj škatel knjig s seboj. Samo mali del. Pa imam vse zabasano. Ostale so še pri mami.

Kaj pa si naredila s temi knjigami? Jaz imam rada knjige, ampak dejstvo je, da zavzamejo ogromno prostora, ki ga pa nimam. Ne vem kaj bom naredila z večino knjig.

Kar šenkala jih ne bi. Prodat pa jih nimam kam.

Ko smo prenovili in moderno opremili stanovanje, smo stran zmetali vso kramo in vse knjige.

Par sto. In, kot pravi ena dama, več sto sem jih  tudi jaz oddala ob selitvi. Sem jih šenkala eni knjižnici malo ven iz Ljubljane. So jim kar prav prišle.

Ko so se moji sosedje odselili, so v vhodu pod kaselce zlozili nesteto knjig in napisali, naj vzame, kdor zeli. V dveh dneh jih je ostalo se komaj par.

Mi imamo enih 6-7 metrov knjig, za vec ni potrebe, niti prostora. Hodimo v knjiznico.

V dnevni sobi regal s knjigami nekje 4*3, v pisarni pa še eden nekje 3*3. Nekaj knjig imam tudi v spalnici, pa otroci imajo svoje v svojih sobah in igralnici. Hiša brez knjig zame ni dom. Za knjige in piano sem vedno našla prostor, tudi ko sem živela še sama v enosobnem stanovanju.

V mladosti, ko sem živel pri starših, sem jih imel ogromno. Dosti podedovanih, veliko pa tudi kupljenih.

Potem sem se odselil v najemniško stanovanje in knjig nisem jemal s sabo.
Zdaj v lastni hiši bi jih spet lahko imel in jih tudi imam, vendar ne tistih iz mladosti.

Pri starših namreč živita brat in snaha. Ker moja hči rada bere, sva šla enkrat tja po moje stare knjige v nabirko.
Pa naju je snaha vrgla ven, da so to njene knjige.

Avtorica, raje vprašaj takole: “Koliko knjig imate doma in koliko ste jih prebrali?”

Cca 50, to so tiste, ki sem jih že večkrat prebrala in jih še bom. Tiste, ki niso vredne, da jih še enkrat preberem pa so že šle adijo

Mož ne bere rad, jaz imam svojih najljubših 30-40 knjig, ki jih berem znova in znova, ostalo hodim v knjižnico. Za najino 3,5 letnico imava kriterij, če si želi isto knjigo iz knjižnice sposoditi več, kot 3×, jo kupiva. Trenutno jih ima cca 15, beremo jih obvezno vsak večer, včasih tudi čez dan kakšno in kombiniramo z izposojenimi.

Sem še generacija, ki je rada in veliko brala. Enako tudi moji starši in stari starši. Ko se je priselil mož, je še on prinesel svoje, predvsem strokovne. Ker ni dovolj prostora, jih imamo nekaj kar v kleti, a lepo shranjene. Nekaj jih je vzel otrok, ko je šel na svoje, tudi  oddali smo jih. Doma imamo tudi nekaj primerkov zelo starih, nemških še v gotici. Veliko večino sem prebrala, nekatere večkrat.

Ene 10 metrov, pa še malo po sobah. Preveč 😃

Cca. 2000kosov, ena omara je v garaži. Žal.

Veliko izgubljeno med selitvami, nekaj so jih uničili otroci, a so še zlepljene (npr. Andersenove od moje mami-brala ona, njene sestrične, mi, moji otroci, sestrini otroci vsi vsako posamezno  pravljico večkrat, normalno, da je bukva čist razpadajoča, ampak za vnuke še bo). Par komadov si je med 3no selitvijo privoščil pes.

Bi imela še več, zato redno dokupujem.

Jaz romanov nimam oz. samo ene par. Pri meni so številne strokovne knjige, priročniki, vodniki, znanstvene reči…. zdaj sem si rekla, da bom preprosto šla od knjige do knjige, prebrala. In tiste, ki mi ne bodo več aktualne, probala prodati. Čeprav bo težko kaj dobiti, ker knjig se prodaja ogromno.

Pa Koji če ti kurac ta informacija! Eni ste pa res dolgočasni za kozlat!

Prevec, zato jih pocasi redcim. Zdaj jih je samo se regalu  2x 2,5 m, v predalih, na komodi in kaksnih 200 do 300 v kleti. Prebranih je bilo 95% prebranih. Tistih 5% so novi nabirki, ki se pridejo na vrsto.

Kako pa redčiš? A kar stran vržeš knjige, jih podariš ali pa probaš prodat?

Veliko preveč se prah nabira na njih, več kot polovica ni prebranih

Kaksnih 30 papirnatih znatno vec pa elektronskih na kar srm presaltal pri selitvi.

Preveč, tako fizičnih kot pdf. 1 TB na zunanjem trdem disku pa poln telefon. Mašilo pač. Imam pa nekaj v načrtu za te v fizični obliki. Ne bodo šle v nič.

Imam veliko knjig za kuhanje in skoraj vse uporabljam. Zdaj bomo sploh pekli ko so prazniki

Jaz sem po obnovi hiše naredila inventuro in kar sem izločila odnesla v lokalno knjižico, kjer imajo posebno polico za ta namen. Knjige potem vzame, kdor hoče, in res jih čez čas ni bilo več.

je treba še ločit – ali gre za kakšne zgodovinske ali druge redke zbirke, knjige, ali  samo bolj kot ne lahkotno čtivo, kuharske knjige in leksikone in enciklipedije, ki z leti zastarijo.  Ja, hitro se nabere lahko tega v vrednosti tudi 50.000 +  in več EUR. Pravo malo bogastvo. Pri nas se je včasih kupilo tuidi za 20.000 EUR knjig na leto ( strokovna literatura za dve različni brani, večinoma iz tujine, v tujih jezikih)  Dandanes pa živimo v času e-knjig in tudi naše knjižnice so odlično založene -sprotno čtivo se sploh ne izplača več kupovati v fizični obliki – razen redkosti. Meni se trenutno zdi škoda dajat v knjige po tisoče eur, sploh v slovenske prevode. Kakšne raritete v tujem jeziku, da, drugače pa ne -imaš samo težave, ko  potem na hitro ne moreš iztržiti pri nas solidne prodajn e cene, ker tudi ni toliko povpraševanja, kot je ponudbe. In potem prodajat pod ceno je srce parajoče. Ja, hiša z dovolj prostora in velika knjižnica,  da ni to po škatlah po podstrešju,to gre- za nekaj generacij, če se usidraš v Sloveniji za nekje 20, 30 let imaš eno tako knjićnico v pogonu. Drugače pa ne, škoda denarja.

Se kar nabirajo. Nimam pa srca jih dati stran. Ne mislim v smeti ! Bo pa treba naredit neko selekcijo in tiste “manj vredne” (zame) oddati nekam. V kako knjižnico .