Koliko kubikov
• S KUBIČNIMI CENTIMETRI (kubiki) se meri delovna prostornina motorja. To je razlika v prostornini med zgornjo mrtvo lego (bat v najvišji točki) in spodnjo mrtvo lego (bat v najnižji točki) bata v valju. Izračunamo ga kot zmnožek ploščine in giba bata (za en valj) in potem pomnožimo s številom valjev. Motorji z večjo prostornino (več kubičnih centimetrov) med sesalnim taktom vsesajo v valj večjo količino mešanice goriva in zraka. Ko stisnjeno zmes v valju vžge svečka, se sprosti tudi več energije kar ob neupoštevanju ostalih dejavnikov (kompresijsko razmerje, kako bogata je mešanica, kakovost goriva, kot vžiga…) pomeni tudi večjo moč in večji navor, obenem pa tudi večjo porabo goriva.
• S KONJSKIMI MOČMI (konji) se meri MOČ motorja. Enota za moč (iz fizike) je watt (W), zato je tudi uradna enota za moč avtomobilskega motorja watt oziroma kilowatt (kW). Uporablja se tudi enota konjska moč (KM); v razmerju 1 kW = 1,36 KM. Kot zanimivost: 1 konjska moč ni enaka moči enega živega konja, temveč je ena motorna konjska moč enaka moči 1,5 živega konja. Z močjo merimo, kako hitro motor razvije NAVOR.
• NAVOR se pojavlja pri vseh vrtečih predmetih, merimo pa ga v newtonmetrih (Nm). Navor (fizikalno) je zmnožek sile (merimo v newtonih – N) in dolžine ročice (merjeno v metrih – m) na katerega ta sila pritiska. V avtomobilskem motorju je navor zmnožek moči (kW) in obratu ročice (v radianih na sekundo), oziroma zmnožek moči eksplozije goriva in zraka v valju in kroga, ki ga opiše glavna gred. Pri določenih motornih vrtljajih je moč eksplozije v valju na bat največja, takrat je izgorevanje in izmenjava mešanice najbolj optimalno. Takrat je tudi navor največji, zato proizvajalci v tehničnih podatkih avtomobila vedno podajo podatek o največjem navoru pri določenih vrtljajih (npr. 185 Nm pri 2.000 vrt/min). Avto je najbolj optimalno voziti v območju največjega navora (najboljši izkoristek goriva – najmanjša poraba), zato je motor s pogonsko shemo oziroma kolesi povezan preko menjalnika.
Idealen motor bi torej imel velik navor preko celotnega območja vrtljajev (od nič do rdečega polja). Inženirji zato z različnimi tehnologijami (prilagodljivi sesalni kanali, spremenljiva geometrije turbinskega polnilnika, napredna elektronika…) skušajo doseči, da se krivulja navora čimprej dvigne in ostane čim dalj časa visoka. Torej motor, ki razvije veliko navora že pri nižjih vrtljajih (turbodizel) je med vožnjo udobnejši, dobro pospešuje že pri nizkih vrtljajih, obenem pa ni potrebno veliko prestavljati. Največjo moč motor doseže pri polnem plinu in določenih (običajno visokih) motornih vrtljajih. Največjo moč tako ob običajni vožnji v prometu le redko izkoristimo, medtem ko dirkači na dirki vozijo v območju največje moči (v visokih vrtljajih in ob veliki porabi goriva).