Jaz bi to rešila tako: če ne boš opravil naloge, še predno pridem domov, potem ne bo TV, računalnika, igre s prijateljem … (oz. kar bo otroku najbolj žal). Najprej še povprašaš, ko prideš domov, če so zadeve narejene, postopoma pač več ne.
Držim pesti, da bo delovalo 😉

Zakaj pa norite na dejavnosti? Zakaj pa te dejavnosti ne skenslate za obdobje, dokler se ne bodo navadili delati naloge? A zato, ker ste plačali? A niso dejavnosti neka nagrada za opravljeno delo??? Ne pa še dodatno delo poleg vsega, da se niti igrati ni čas?

Na kratko: vpletanja čimmanj.
Imamo zmenjeni da si uredi stvari za šolo. Ne gledam vsak dan. Naredim pa štih probo vsak tolk časa. Naloge, urejenost peresnice. Pa med vikendi pogledam pri kateri snovi so. Tko hočem bit en BB, imam pod nadzorom, ampak hočem da sam opravi naloge….

Naš otrok ima 3x na teden trening nogometa. Če želi, da ga peljemo na trening (naš del dogovora), morajo biti stvari za šolo narejene pred treningom, ker drugače se časovno in fizično ne izide (njegov del dogovora). V varstvu ne ostaja, odhaja iz šole domov po kosilu oz. krožkih in tako ima dovolj časa, da svoje obveznosti opravi. Seveda pa ni šlo iz “taprve”. Na začetku smo par treningov zamudili pa jih je slišal od trenerja , zdaj je točnost že ustaljena praksa.
Kar se tiče ponavljanja snovi, ima na razpolago, da si sam organizira svoj čas, glede na aktivnosti celotne družine. Običajno ob nedeljah zjutraj že pri zajtrku debatiramo o tem, kaj bomo počeli in potem je na njem, da si razporedi čas za ponavljanje oz. učenje. Običajno je to dopoldan, ko jaz pripravljam kosilo, ker popoldan nas ni doma ali pa dobimo obiske….
Pri nas je vse stvar dogovora, ki se ga pa oboji potem striktno držimo. Saj so odkloni levo in desno, v večini pa stvar deluje. Ravno me je klical v službo, da je naloga narejena, ter da si bo pripravil torbo za trening.

LP Maja

Hehehe, to pa pridobijo sčasoma.:) Moji trije tavečji so v 3. letniku gimnazije, 8./9 in 5./8. Po tem, ko so poizkusili tudi tisto z igranjem takoj po šoli, se jim je sčasoma zazdelo pametneje in najbolje,da takoj naredijo vse za šolo in imajo potem pred šolo “mir”. Meni bi bilo vseeno tudi če bi se odločili, da bi delali npr. ob 5. popoldan za šolo, samo res je, da imajo takrat tudi kakšne dejavnosti, hkrati pa vedo, da po 8. uri ni več tistega “sem pozabil ….” ker sledijo sankcije naslednji dan. Samo da se res ne spomnim, kdaj so bile nazadnje. Jaz namreč ocen ne sankcioniram. Če je povedal, da bo test v sredo, se učil zanj in če česa ni razumel, vprašal, je opravil svoje, pa tudi če piše 3. Sankcije sledijo, če ni niti pogledal za test ali celo pozabil, da pišejo. Potem bo pač “pozabil tudi na nedeljsko brcanje žoge s sošolci” in se bo pač moral učiti. Zato jim je prešlo že v navado, da stvari opravijo tako kot je treba.

No, edino gimnazijca sploh več ne kontroliramo razen tega, da hodimo na govorilne ure, pa še to vsake kvarte enkrat. On se je pač odločil, da je s prav dobrim uspehom in minimalnim učenjem zadovoljen in to je njegova pravica do izbire. Če pa šole ne bi zdeloval, če bi imel nezadostne, mu je itak jasno,da bi pač zamenjali šolo za lažjo ali pa bi šel delat. Šola in ocene so od začetka gimnazije čisto njegova stvar.

Glede sankcij: ukineš jim nekaj, kar jim veliko pomeni. Praviš, da se začnejo igrati, ko je baje vse narejeno za šolo. Ker so se začeli igrati, pa ni bilo vse narejeno, drugi dan namesto npr. pol ure igranja – pol ure delajo v gospodinjstvu ali namesto 20 min računalnika bodo toliko časa ponavljali račune za šolo. Če boš dosledna, uspeh gotovo ne bo izostal. Samo ne sekiraj se in ne kriči nanje, vedi se, kot da je to nekaj najbolj normalnega na svetu. Pa pusti jih, da gredo brez naloge. Če se bo to večkrat zgodilo, se lahko povežeš z učiteljico in jo prosiš, naj ga takrat, ko pride brez naloge, pokliče k tabli in kaj vpraša. Naj doživi posledice tega, da naloge pač ni naredil.

Ko pridejo učenci v moje roke, so že navajeni reda ali pa ga nikoli ne bodo… V 6. razredu jih pač ne bom ali pač stežka naučila, da je treba biti v šoli pripravljen, z domačo nalogo ipd. Naj za to krivim učiteljice na razredni stopnji? O, ne, pač pa bom suvereno izjavila, da doma nimajo reda!!! (Zdajle se bo pa spet vsulo, kajne?) Red v šoli ustvarjamo pedagoški delavci, red doma pa starši ali pa je že to tudi drugače?

Kakšni mami, ki me kaj vpraša v zvezi s tem, svetujem urnik popoldanskih dejavnosti, v stilu: ob 15h prihod domov in malce počitka, nato kosilo (ko je družina zbrana) in pomoč staršem po kosilu, od 18.00 – 19.00 priprava na šolo ipd… (Mimogrede: to svetujemo tudi učencem pri razrednih urah, ko se učimo kako, kdaj, kje, koliko ipd. se učiti)

Pri sebi opažam, da imam vse narejeno, če sem organizirana, zakaj torej pri otrocih ne bi bilo tako? Ko zadeve prerastejo v rutino, ni več nobenega problema in prerekanja in teženja in…

Ko sem imela dojenčka, so me učili, da naj ima večerni obred, pa ne bo problemov s spanjem. Res me je kdaj mikalo, da bi ga skrajšala, pa ni bilo nobenega efekta… Zdajle naša malčica ve, da je potrebno pospraviti svoje igrače, sicer tudi midva ne bova česa prijetnega dovolila….

ZELO KRATKA VERZIJA ZA TISTE, KI NOČETE BRATI: Če si ne boste naredile reda doma že pri majhnih otrocih, ne javkajte, ko bodo zrasli!!!

Lep dan,
Irena.

mama salama, jaz se nimam solarja, a te total razumem.
problem je, da ogromno starsev pomaga otrokom pri soli, in to se prevec. in ce je takih starsev veliko, potem potegnejo za seboj tudi tiste, ki ne bi toliko delali z otroki, pa jim je strah, da bi potem otrok zaostajal za tistimi, katerih starsi pisejo, berejo, sprasujejo … celo insrtukcije placujejo …

Ma … upam, da se bo cez nekaj let stanje izboljsalo. ce ne pa … bom malega sama doma ucila. bom glih tolk casa zapravla, kot ce bi hodil v solo :))) pa se na pocitnice bomo lahko sli kadar koli :)))))))

Hvala res vsem za pomoc!

Sem dobila kar nekaj idej kaj in kako.
Samo tisto od xxy bi mi bila pa tezka:
“Pa pusti jih, da gredo brez naloge.” – ok tole bi se nekako slo.
Ampak tole:”Če se bo to večkrat zgodilo, se lahko povežeš z učiteljico in jo prosiš, naj ga takrat, ko pride brez naloge, pokliče k tabli in kaj vpraša. Naj doživi posledice tega, da naloge pač ni naredil”??
Bi se mogla zelo psihicno pripraviti za kaj takega:))) ceprav bi bilo sigurno zelo ucinkovito!!!
Ocitno sem se vedno bolj tista “prevec zascitniska mama”!!!:))

Super tudi IrenaZ. Se popolnoma strinjam.

Se bom trudila, da se poboljsam!:))

Hvala vsem in lep dan se naprej!

Kje so že tisti časi ko sem hodila v osnovno šolo.
Do 4. razreda sem ostajala v podaljšanem bivanju in tam vedno naredila vse za šolo sama. Torbe nisem nosila domov, tako, da starši sploh niso vedeli kaj delamo v šoli. Res pa je, da mi šola nikoli ni delala težav in da kakšne posebne pomoči nisem potrebovala. Brala sem že pred vstopom v šolo in to z veliko strastjo. So me morali večkrat od knjig odganjati kot iz dvorišča. Naloge nam je pregledala učiteljica v podaljšanem bivanju in ko si jo naredil si se lahko šel igrat.
Zdaj slišim od prijateljic, ki že imajo šolarje, da imajo v šoli veliko nalog kjer se pričakuje, da tudi starši sodelujejo. No tega takrat ni bilo.
V višjih razredih sem bila pa zaradi teh navad že tako samostojna, da sem vse delala sama. Sem bila kdaj brez naloge, pa sem vedela, da sem sama kriva. Smo pogosto nalogo hitro načečkali pred poukom, če jo kdo ni imel. Takrat še ni bilo težav, da kdo ne bi dal za prepisat.
Samo enkrat sem nekaj prosilo mamo za razlago pri matematiki, pa nisva prišli skupaj in sem si rekla, da se bom drugič raje sama potrudila.
Zmojim bratom je bilo enako.
Verjetno je precej drugače, če gre otroku šola težko.
Pri desetih letih je v našo družino prišla sestrična, ki so ji umrli starši in takrat se je moja mama zveličala ob njenih nalogah in delu za šolo. Učenje ji ni šlo najbolje, pa tudi delovnih navad ni imela. Je bilo kar hudo.

No, meni ni bilo predolgo za brat, ker mi je zadeva blizu in me zelo zanima :)))))

Nam je pa učiteljica rekla (4/9), da bo tistemu otroku, ki bo med oceno pogledala svoje zapisake o narejenih nalogah, plakatih, poskusih, ki naj dela doma s starši (jasno!!) in na podlagi tega dala končno oceno.

mama salama, ne reci, da se boš poboljšala, TI SI ŽE DOBRA MAMA!!! Če ne bi bila skrbna ipd., ne bi spraševala, kaj naj narediš. Jaz sem odgovorila bolj na splošno, da sploh povem, kako pomembno je, da postane tvojima otrokoma skrb za šolo čisto samoumevna kot je na primer tebi skrb za to, da je za vsak dan pripravljena hrana…

Če bi bila preveč zaščitniška mama, bi zdaj verjetno pljuvala po učiteljih, ker tvoj sonček pač nič ni kriv :))))

Najbolje pa je, da pred spremembami sedete skupaj in se dogovorite. Ne preveč na dolgo….:)))

Lepo bodi,
Irena.