“Zavestno ustvarjanje načina življenja, za katerega je potrebna manjša količina denarja.
Sue si je kupila hišo pri 22 letih. Cena je bila 300.000.  Po 7 letih jo je prodala za 600.000. Hotela je kupiti še eno hišo, vendar je denar raje investirala v varno hipoteko po 10 % obrestni stopinji. Namesto da bi kupila novo, se je vselila vanjo skupaj s sestro. Sedaj je 30 letna finančno svobodna.”

Priznam, da še ne vem kaj to pomeni.

“Finančne neodvisnosti si ni pridobila  s služenjem kupov denarja temveč z zavestnim zmanjšanjem svojih stroškov.
Še vedno dela 6 mesecev na leto, ker jo veseli, preostali čas pa preživi na otoku Fiji. Ker raje živi med domačini, zapravi še manj.

Sue je uspelo, ker si je oblikovala preprost način življenja in zato za svoj življenjski slog ne potrebuje gore denarja.”

“IN KAJ BI POTREBOVALI VI, DA BI BILI FINANČNO SREČNI?

Če morate živeti v razkošni vili, če potrebujete 3 počitniške rezidence, deset avtomobilov, letna potovanja okrog sveta, kaviar in najžlahtnejši šampanjec, da bi uživali v življenju, je to čisto v redu, vendar se morate zavedati, da imate zelo visoke zahteva in morda bo trajalo zelo dolgo, da prispete do točke, ko boste srečni.”

To je iz knjige Skrivnosti milijonarjevega uma.

Večni problem Slovencev…

Pri nas moraš imet kar srečo, da si sam pri 22 hišo kupiš. Prodala jo je in kupila drugo s kreditom – res “pametno”. Kar ima privarčevano, bo pa mogoče zapravila. Kako bo z rednimi dohodki in odplacevanjem kredita, sd tudi ne ve. Ceprav, ja, se je znašla in če vsaj del kupnine še pametno investira, fajn.

V naslovu teme je vprašanje… potem pa citati iz knjige…
Kaj je torej poanta te teme?

Toliko da mi za življenje, ne bi bilo potrebno tikat glavnice, da bi od investicij živela 🙂

Potrebujem točno 85.000 eur. S tem bo dokončno poplačan kredit za hišo, drugih pufov nimam. Z neobremenjeno plačo lahko preživim brez problema, si kaj privoščim in še kaj privarčujem.

Saj ne rečem, če bi sedaj prodala hišo v kateri živim, bi poplačala kredit in imela cca. 70.000 eur dobička. Kaj pa potem? Živet domov v sobico, teh 70.000 eur pa dati v banko, kjer itak ni nič od obresti.

Torej glede na prioritete… imam kje biti, kjer počnem kar me je volja in ne rabim gledati na vsak evro. To je to. Več se ne bi branila, da bi pa rekla, da rabim več denarja za srečo pa ni res.

Jaz približno 2 mio €. Za ta denar bi si uredila vse kar imam v planu urediti (prenova hiše…). Ostalo pa za življenje, da mi ne bi bilo treba v službo hoditi in garat za nekoga drugega.
Nek luksuz in razmetavanje denarja me pa ni nikoli zanimal.

No če bi mi pri 22 letih uspelo s počitniškim delom nakrempiti 300k€ za hišo, bi tudi sam bil pri 30 finančno neodvisen …

Človek s štirinajst milijoni evrov na računu ni kaj dosti bolj srečen od tistega, ki jih ima dvanajst, tako da dvomim, da je vse v denarju.

100k na racunu in 2k mesecnega dohodka. Meni bi bilo to dovolj.

Dokaj “hitro” se pretrga korelacija med srečo in denarjem. Seveda, biti brez in v dolgovih je gotovo izvor skrbi in negotovosti, kar zna vplivati tudi na druge vidike (družina, zdravje …), ko pa enkrat “prebiješ” to mejo, potem pa (po moje) denar preneha biti nek poseben faktor sreče. Ko dohodki (dolgoročno) presegajo odhodke, mislim, da si “na konju”.
Ker poglejte okoli, tudi bogatim se dogajajo partneski, družinski problemi, pride bolezen …
Glede na kriterije zgoraj se lahko štejem za “finančno srečnega”, pa čeprav sem veliko pod miljonom. In me prav nič ne “gloda favšija” ko si znanec, “vreden” precej miljonov, “privošči” avtoček za četrt miljona. Ali je srečen? Ocenjujem, da ne bistveno bolj od mene 🙂

sam Izo in Sama logina bi sklatu dol z lestvice… eto… toliko… uslišaj o Ti Živi Postojani Održavatelju.

Velika vecina ljudi teme, pojma financne neodvisnosti, niti razumeti ne more. Kaj sele, da bi si znali zasluziti financno neodvisnost. Se slabse je. Vecina, celo, ce bi ji nekdo vse senkal, ne bi znala ziveti. Tako zelo sprogramiranih je velika vecina ovc za strizanje.