Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Koliko računate prevajalci za prevode v angleščino?

Koliko računate prevajalci za prevode v angleščino?

Začenjam prevajalski posel, delala bom prevode strokovnih besedil (visoko šolstvo). Ker dobivam zelo različne informacije z vseh strain me zanima, koliko računate prevajalci na stran 1500 znakov brez presledkov, oziroma koliko naročniki prevodov plačujete. Vsaka informacija dobrodošla, ker si želim pač ustvariti nek širši pregled nad situacijo – vidim pa, da so cene na spletu kar zasoljene, po drugi strain pa se ponujajo prevodi že za 8 eur na stran….

Skratka že vnaprej res lepa hvala za vsako informacijo.

Lahko odgovorim kot nekdo, ki v visokem šolstvu / raziskovanju redno uporabljam prevajalske storitve. Zame je predvsem pomembno, da prevajalec poleg samega jezika in prevajalske obrti obvlada vsaj temeljno terminologijo z mojega področja – in takih ljudi je malo, zato so cenjeni in tudi dobro plačani. Če se meni nekdo ponuja za 8eur na prev. stran, se kar takoj obrnem stran:) Vsak teden dobim na mail kako tako ponudbo, kjer “prevajalci” kot svojo prednost ponujajo nizko ceno. Takega zagotovo takoj pozabim, ker je jasno, da je v 99 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pofl. Enako velja za prev. agencije – še od ene nisem dobil res dobrega prevoda. Zato namig: če nameravaš prevajati v visokem šolstvu, se specializiraj za neko (lahko tudi širše) področje in se trži na osnovi znanja, nikakor ne na osnovi cene. Ko mi “ujamemo” res dobrega prevajalca, ga kar tako ne damo iz rok – in pri nas je raziskovalna skupnost majhna, kar pomeni, da imaš sicer mali bazen strank, ampak če si dobra, boš imela dela čez glavo. Sam npr. večinoma delam s prevajalcem, ki ga plačujem 25eur/ prev. stran (SLO-ANG) – in to je ugodna cena, ki jo plačujemo stalne stranke. Najvišja cena, ki sem jo v nuji plačal eni od “uglednih” agencij, je bila 33eur/prev stran – in dobil tako skrpucalo, da bog pomagaj. Nikada više.

Hvala za odgovor; kot začetnica bom verjetno vseeno štartala z manj – je pa zelo koristna informacija za kasneje.


20 evrov na stran je minimum, ki ga lahko računaš. Manj ne, ker boš nabasala same neresne stranke, ki po možnosti še plačujejo ne.

Obrni se na Korekt plus firmo. Ona ti bo znala več povedati.

Korekt plus ima ceno na stran tam 18 evrov. To mi je nekako bolj ok za začetnika.

Imamo podjetje, kjer tržimo tehnične izdelke. Navodila bi nas pri prevajalcu stala okoli 300 eur. Koliko izdelkov moramo mi prodati, da pridemo s tako ceno čez ? To je nemogoče. Poslužujemo se študentov, ki danes znajo zelo dobro angleščino. Ti študentje delajo pri nas in nam poleg ostalega dela tudi prevajajo. Oni prevedejo skoraj cel tekst, strokovni tekst , ki ga ne razumejo, pa pustijo in ga pregleda naš zaposleni za tehnično podporo. Dostikrat je ang. prevod porazen in sploh ne razbereš iz teksta, kaj govorijo. Zato je treba izdelek stestirati in šele takrat vidiš, o čem govorijo. Tega pa noben prevajalec ne more.


Ja, saj zato pa so prevodi, kakršni so. Točno se vidi, kateri prevodi so narejeni šlampasto, ker jih je prevajal nekdo, ki nima zares pojma, in res škoda, da podjetja mislijo, da vsak, ki malo obvlada tuji jezik, lahko tudi kar prevaja.
Potem pa slab prevod “popravi” en kao kompetenten v podjetju, ki res da se spozna na tehnične zadeve, nima pa pojma o slovnici in pravopisu, niti nobenega občutka za besedila …

Ja, seveda … Korekta ja … kar probajte … samo ne potem jamrat

Zato je veliko slovenskih navodil popolnoma neuporabnih. Vedno berem angleški tekst, ki je za razliko od slovenskega perfekten. Za ljudi, ki o angleščini nimajo pojma, so taka navodila seveda latovščina in naredijo svoje skrpucalo, ki ga razumejo samo sami.
Škoda vam je 300 evrov za kompetentnega prevajalca, ki bi vaš izdelek razložil potrošniku, se grem pa stavit, da je to drobec cene, ki jo direktor vsako leto zapravi za dopust. Ampak to je seveda pomembnejše od zadovoljstva od potrošnikov. Pa drag služben avto.

Zato je veliko slovenskih navodil popolnoma neuporabnih. Vedno berem angleški tekst, ki je za razliko od slovenskega perfekten. Za ljudi, ki o angleščini nimajo pojma, so taka navodila seveda latovščina in naredijo svoje skrpucalo, ki ga razumejo samo sami.
Škoda vam je 300 evrov za kompetentnega prevajalca, ki bi vaš izdelek razložil potrošniku, se grem pa stavit, da je to drobec cene, ki jo direktor vsako leto zapravi za dopust. Ampak to je seveda pomembnejše od zadovoljstva od potrošnikov. Pa drag služben avto.
[/quote]

No, s tem se pa tudi jaz strinjam.
In slabi tehnični prevodi pri izdelkih so en izmed pomembnih razlogov, zakaj veliko tega kupujem po netu v tujini. Vaš – in ostali – vodje prodaje tehničnih izdelkov v Slo se lahko pošteno zamislijo.

Mi plačujemo za prevode iz SLO v tuj jezik okrog 35€ na stran (+DDV), odvisno od količine naročenega prevoda, ali sta 2 strani ali pa jih je npr.20.

Moram malo obrazložiti, ker me niste razumeli. Mi kupujemo od kitajskih podjetij izdelke, njihovi angleški prevodi so PORAZNI. Dostikrat sploh ne vemo, kaj hočejo povedati, zato gre naš zaposleni čez celi prevod. Glede na to, da nas konkurenca stalno kopira , tako da moramo vsa navodila zaščititi z vodnimi tiski, pa ne razumem, zakaj nas kopirajo, če imamo vse urejeno. Vsi napadate, ker smo napisali, da nam je škoda toliko denarja za neki prevod tehničnih izdelkov. Poljubni tekst zna vsak prevajati, zahteven tehnični tekst pa ne, ker prevajalec sploh ne ve, ali to kar je v angl napisano, sploh drž!!!!. Nam se dogaja, da je narobe prevedeno. Zato gre naš zaposleni čez ves strokovni tekst in vse stestira, da sploh vidi, ali tisto, kar piše v ANGL, sploh drži. . Imamo pa študente, ki študirajo anglistiko na FDV.Tako da niso laiki. A je res tak greh, če si sam pomagaš in prideš tako ceneje. Prevajalci imajo nesramno visoke cene. Ker tukaj je treba še knjižico z navodili urediti v obliko za printanje. Ni samo prevod, to je šele pol narejenega.


Ja, saj zato pa so prevodi, kakršni so. Točno se vidi, kateri prevodi so narejeni šlampasto, ker jih je prevajal nekdo, ki nima zares pojma, in res škoda, da podjetja mislijo, da vsak, ki malo obvlada tuji jezik, lahko tudi kar prevaja.
Potem pa slab prevod “popravi” en kao kompetenten v podjetju, ki res da se spozna na tehnične zadeve, nima pa pojma o slovnici in pravopisu, niti nobenega občutka za besedila …
[/quote]

In dobiš slovenska navodila, da ne razbereš iz teksta, kaj govorijo, in moraš izdelek stestirat in šele takrat vidiš, o čem govorijo …

Imam taka navodila za termostat za centralno, da kombiniram angleška, nemška in italijanska, pa italijansko uradno sploh ne znam. Slovenska so pa samo za ignore.

Z vso gotovostjo ti lahko zatrdim, glede na opis postopka, da imate zanič in neuporabna navodila. So pa zastonj.

Pa dobro, če lahko še razumem firmo, da težko da denar za dober prevod, kaj pa reklame po TV? Dober prevod tistih parih vrstic bi jih stal morda 50 evrov (da bi plačali še idejo), ampak za to je očitno škoda denarja, par tisoč evrov za vsako predvajanje jim pa ni škoda dati? Tega pa dejansko ne razumem.

Ok, to je druga zgodba. Kitajska navodila so res živa tragika.
In ja, to bi morali – če že – kvečjemu dati (tehničnemu) prevajalcu skupaj z izdelkom, da testira in dopolni/spremeni. Pa saj nekaj podobnega počnete… tako da… tu ni kaj.

Kako nameravaš pozneje upravičiti zvišanje svoje cene?
Ne vem, če to tako deluje, razen če boste že vnaprej tako dogovorjeni … da te oni pravzaprav usposobijo za svoje potrebe in imaš zato nekaj nižjo postavko, ko boš samostojna, pa višjo.

Zelo se strinjam z bbcd. Nam se enako dogaja. Kupujemo kitajske tehnične izdelke in kitajski prevod v ANGL je neuporaben. Dostikrat se celo ne ujema prevod, torej da pišejo o funkcionalnosti, ki jo sploh ni v resnici. Kot da bi imeli ista navodila za več različnih izdelkov. ALi pa so stavki tako neumno napisani v angl., da nihče ne ve, kaj sploh hočćejo prevesti. Tudi pri nas sami prevajamo, ker je treba izdelek pretestirati, da napišemo korektna in uporabna navodila.

Slovenska navodila slovenskega proizvajalca pohištva so bila točno taka, kot ti pišeš. Ena navodila za več tipov omare, seveda vsaka s svojimi vijaki in malimi posebnostmi, napisana nerazumljivo, nemogoče je bilo preverit, ali je dovolj vijakov in kam kateri sodi – razporeditev je šla sicer v velikem procentu po zdravi kmečki logiki, ne pa vedno. Konkretno enega dela moje omare na skici sploh ni bilo opisanega in tudi po vseh mojih in partnerjevih izkušnjah s sestavljanjem nisva znala ugotoviti, kam bi sodil. 🙂 Mogoče se je tista deska znašla tam po nesreči.

Imamo pa v LJ tudi študij kitajščine, mogoče namig, kje iskati bodoče honorarne sodelavce.

Ja, študentje anglistike na FDV pa ziher obvladajo! (Za tiste, ki ne vedo: FDV sploh nima študija anglistike. Katedre za tuje jezike so na filozofski fakulteti.)

Ja, študentje anglistike na FDV pa ziher obvladajo! (Za tiste, ki ne vedo: FDV sploh nima študija anglistike. Katedre za tuje jezike so na filozofski fakulteti.)
[/quote]
Ali nista prevajalstvo in anglistika različna študijska programa?


Ali nista prevajalstvo in anglistika različna študijska programa?
[/quote]

Sta, ampak noben ni na FDV.


Ali nista prevajalstvo in anglistika različna študijska programa?
[/quote]

Ne. 🙂 V nobenem primeru nima FDV nič s tem. In zakaj bi nekdo s tehnično firmo zaposloval angliste, razen za prevajanje? Pri njej gre razumeti, da so ti ljudje zaposleni sicer tam, delajo pa nekaj drugega. Ne gre skupaj. Avtorica naklada.
Da bi nehali največji kitajski klump uvažat in prodajat, je pa itak utopično. Tak izdelek s polomljeno angleščino lahko uvozim tudi jaz.

New Report

Close