Naslovnica Forum Starševski čvek Koliko si v resnici lahko privoščite?

Koliko si v resnici lahko privoščite?

Jaz skorajda nič.
Letos se nisem bila izven svojega kraja.
Denarja za izlete nimam, za toplice prav tako ne, za morje tudi ne, za smučarijo tudi ne.
Oblek in čevljev si ne kupujem.
Pri hrani gledam na vsak evro, čeprav sem zaposlena.
Živim iz rok v usta … vsak dan.
To ni življenje, ampak suženjstvo oziroma vegetiranje.

In potem poslušam bedarije ala …
– življenje je dar,
– moč je v tebi,
– mi smo kreatorji svojega življenja

…. ja to povejte revežem po svetu, invalidom, raznim žrtvam ….

Beda.

Jaz živim življenje, ki mi odgovarja. Ni nam hudega. Zapravljam ne po nepotrebnem, gledam pa tudi ne na vsak evro.
Gremo na morje in smučat. Nisem ravno ljubitelj toplic, tako da gremo tja 1x letno, pa še to se izognem spanju tam.
Nimam kreditov, imam pa nekaj prisparanega.

[quote=”bodite iskreni prosim” post_id=12577778 time=1539438685]
Jaz skorajda nič.
Letos se nisem bila izven svojega kraja.
Denarja za izlete nimam, za toplice prav tako ne, za morje tudi ne, za smučarijo tudi ne.
Oblek in čevljev si ne kupujem.
Pri hrani gledam na vsak evro, čeprav sem zaposlena.
Živim iz rok v usta … vsak dan.
To ni življenje, ampak suženjstvo oziroma vegetiranje.

In potem poslušam bedarije ala …
– življenje je dar,
– moč je v tebi,
– mi smo kreatorji svojega življenja

…. ja to povejte revežem po svetu, invalidom, raznim žrtvam ….

Beda.
[/quote]

Bila sem na istem, kot si ti zdaj, verjetno še na slabšem, ker nisem imel slžbe in klali so me dolgovi, lonec pa je bil bolj kot ne prazen.
Moje življenje je bilo ena črna luknja, samo blato in tema.

Verjamem, da ko slišiš o življenju, da je lep, da je dar in veselje, da ti gre na kozlanje, tudi meni je šlo in tudi meni se je vse o zdelo neko nabijanje nebuloz.
Potem pa me je enkrat usekalo, ne vem kaj in ne vem kako, ker se s tem new age filozofijami nikdar nisem ukvarjala, ne takrat, ne zdaj, zame so to še vedno nebuloze, a 1x me je obsijal en žarkec sonca na trenutek, ko se mi je zazdel svet lep, je trajalo sekundico, ampak sem se tega občutka oprijela, ker je bilo kočno nekaj, kar ni bila ena sama tema in črnina v mojem življenju…

V nekaj letih sem splavala, se pobrala, živim lepo, si kdaj kaj privoščim tudi finančno, lahko bi si več, a nimam te potrebe. V času, ko sem se pobirala z dna, sem spoznala, da je lepota življenja v čisto nekih majnih stvareh, na videz nepomembnih in nevrednih, a mene osrečujejoin uživam v njih. Na račun njih sem se pobrala in na račun teh malih stvari živim še danes.
Vsak od nas ima nekaj lepega v življenju, ki mu življenje lahko naredi kot dar, smao videti je treba te male stvari in jih sprejeti za srečo.

[quote=”bodite iskreni prosim” post_id=12577778 time=1539438685]
Jaz skorajda nič.
Letos se nisem bila izven svojega kraja.
Denarja za izlete nimam, za toplice prav tako ne, za morje tudi ne, za smučarijo tudi ne.
Oblek in čevljev si ne kupujem.
Pri hrani gledam na vsak evro, čeprav sem zaposlena.
Živim iz rok v usta … vsak dan.
To ni življenje, ampak suženjstvo oziroma vegetiranje.

In potem poslušam bedarije ala …
– življenje je dar,
– moč je v tebi,
– mi smo kreatorji svojega življenja

…. ja to povejte revežem po svetu, invalidom, raznim žrtvam ….

Beda.
[/quote]

Jaz tudi nimam veliko denarja, ker mi ateisti veliko ukradejo od penzije, vseeno pa imam dovolj, da preživim in da finančno pomagam Cerkvi in gospodu župniku, ki pa se res težko prebija iz dneva v dan.

[quote=Majda1948 post_id=12577793 time=1539439791]
[quote=”bodite iskreni prosim” post_id=12577778 time=1539438685]
Jaz skorajda nič.
Letos se nisem bila izven svojega kraja.
Denarja za izlete nimam, za toplice prav tako ne, za morje tudi ne, za smučarijo tudi ne.
Oblek in čevljev si ne kupujem.
Pri hrani gledam na vsak evro, čeprav sem zaposlena.
Živim iz rok v usta … vsak dan.
To ni življenje, ampak suženjstvo oziroma vegetiranje.

In potem poslušam bedarije ala …
– življenje je dar,
– moč je v tebi,
– mi smo kreatorji svojega življenja

…. ja to povejte revežem po svetu, invalidom, raznim žrtvam ….

Beda.
[/quote]

Jaz tudi nimam veliko denarja, ker mi ateisti veliko ukradejo od penzije, vseeno pa imam dovolj, da preživim in da finančno pomagam Cerkvi in gospodu župniku, ki pa se res težko prebija iz dneva v dan.
[/quote]

Večkrat pomislim na vašega gospoda župnika, pa me zanima ali si ste že “našparali” oz zbrali denar za nov varen in udoben avto?

[quote=”Joži iz Šenčurja” post_id=12577802 time=1539440070]
[quote=Majda1948 post_id=12577793 time=1539439791]

Jaz tudi nimam veliko denarja, ker mi ateisti veliko ukradejo od penzije, vseeno pa imam dovolj, da preživim in da finančno pomagam Cerkvi in gospodu župniku, ki pa se res težko prebija iz dneva v dan.
[/quote]

Večkrat pomislim na vašega gospoda župnika, pa me zanima ali si ste že “našparali” oz zbrali denar za nov varen in udoben avto?
[/quote]

Z Mico in Lojzko smo same odprle avtomobilski fond in vanj dajemo poleg rednega darovanja pri sveti maši. Ko se nabere, bomo pa same kupile avto gospodu župniku, ker je v župniji preveč drugih stroškov in sumimo, da je gospod župnik preveč varčen. Zaenkrat smo zbrale 482 evrov, od tega sem jaz prispevala 450.

[quote=”bodite iskreni prosim” post_id=12577778 time=1539438685]
Jaz skorajda nič.
Letos se nisem bila izven svojega kraja.
Denarja za izlete nimam, za toplice prav tako ne, za morje tudi ne, za smučarijo tudi ne.
Oblek in čevljev si ne kupujem.
Pri hrani gledam na vsak evro, čeprav sem zaposlena.
Živim iz rok v usta … vsak dan.
To ni življenje, ampak suženjstvo oziroma vegetiranje.

In potem poslušam bedarije ala …
– življenje je dar,
– moč je v tebi,
– mi smo kreatorji svojega življenja

…. ja to povejte revežem po svetu, invalidom, raznim žrtvam ….

Beda.
[/quote]

Itak, se strinjam s tabo. Hudo je, če si sama in si ne moreš s svojim denarjem nič privoščiti.
Medtem, ko se tvoje kolegice – glumice kažejo kako vsak vikend uživajo s partnerji, možmi na tem izletu, v tej restavraciji na socialnih omrežjih, na potovanjih. Ti pa ne glede, koliko varčuješ še vedno nimaš za nobeno razvajanje.
Predlagam ti, da kaj začneš zraven delati na črno če ti bo to kaj pomagalo ali si dobiš kakšnega premožnega moškega, ki te bo peljal na kakšno večerjo. Današnji moški so zelo škrti tudi tisti z denarjem tako, da moraš tukaj imeti res srečo ali vsaj dobro manipulirati.
Te bedarije ala življenje je dar,
– moč je v tebi,
– mi smo kreatorji svojega življenja – pa govorijo duhovni guruji in gurujke, ki so najhujši materialisti pod krinko polni denarja. Verjemi mi, če bi oni pristali na cesti in bili brez denarja dlje časa ne bi več teh svojih duhovnih litanij govorili. 😉

Dopust v Ameriki (V obala) sredi naše zime, vsak mesec si kupim par kosov oblek, za hrano in kozmetiko ne šparam … ne bom na stara leta potovala in se rihtala, ampak zdaj, ko sem mlada in lepa.

Sem bolj realne sorte z realnimi željami posledično, tako da lahko rečem da živim dobro. Ne rabim preveč razmišljat o denarju in fokusiram se na tisto kar imam, ne na tisto kar imajo filmske zvezde v Ameriki. Seveda pa tudi veliko delam. Doma bit in jamrat – to mi ni nikoli šlo dobro 🙂

[quote=”Privoščim si zelo veliko” post_id=12578080 time=1539452891]
Dopust v Ameriki (V obala) sredi naše zime, vsak mesec si kupim par kosov oblek, za hrano in kozmetiko ne šparam … ne bom na stara leta potovala in se rihtala, ampak zdaj, ko sem mlada in lepa.
[/quote]

Ravno zarad takih afen se avtorica pocuti se bolj bedno. Si pa res neempaticna oseba. Denar marsikaj lahko kupi, osebnosti zal ne. Delaj se malo na sebi razen, da samo dajes nase, ce razumes.
[mention]avtorica:[/mention] prvi korak je morda, da zamenjas sluzbo in si s tem zvisas placo ter moznosti za dodatke,ki te tako zulijo. Srecno!

Med 25-im in 35-im sem služil 400 eur na mesec. Res pa imel podedovano nepremičnino in 0 otrok. Pa ogromno prostega časa.

Življenje se je kmalu obrnilo na glavo. O zaslužkih raje ne-bi, ker sem na poti “uspešnosti” najprej pri 35-ih popolnoma zamenjal družbo jamračev, negativcev in podobnih zgub z plačo podobno meni. Razlika med mano in njim je bila le v stopnji izobrazbe in splošni razgledanosti (v mojo korist). Minus pa moja lenoba in sanjarjenje…

V novi družbi imam precej kolegov, ki jim je miljon eur drobiž (ja, Slovenija premore ogromno multimilionarjev, ki se povečini ne mečejo ven). Skupno pa jim je, da so pridni, pozitivni in ne zabijajo časa po gostilnah.

Skratka, da skrajšam. Probal sem vse: od branja new age poslovnih knjig, seminarjev, duhovnosti. Pomagale pa sta le 2 stvari. Spoznal odlično življensko partnerico, rojstvo otroka in menjava družbe.

Aja, kaj si privoščim? Zaenkrat bolj malo. Denar vlagam v nepremičnine, ki so moja strast. Potovanja. Kulinarika. Avto pa še vedno 20 let star:)))

Dvakrat letno dopust na morju,vsak mesec sto evrov za obleke,hrana povprecno..dva kredita..ostane 300 evrov..od place..

[quote=”bodite iskreni prosim” post_id=12577778 time=1539438685]
Jaz skorajda nič.
Letos se nisem bila izven svojega kraja.
Denarja za izlete nimam, za toplice prav tako ne, za morje tudi ne, za smučarijo tudi ne.
Oblek in čevljev si ne kupujem.
Pri hrani gledam na vsak evro, čeprav sem zaposlena.
Živim iz rok v usta … vsak dan.
To ni življenje, ampak suženjstvo oziroma vegetiranje.

In potem poslušam bedarije ala …
– življenje je dar,
– moč je v tebi,
– mi smo kreatorji svojega življenja

…. ja to povejte revežem po svetu, invalidom, raznim žrtvam ….

Beda.
[/quote]

Tako vidiš ti situacijo. Mogoče pa si privoščiš kaj, česar si drugi ne želijo. Ali pa so te življenjske situacije pripeljale v to smer, da moraš trenutno res stiskat. Ne vem, mogoče imaš družino, mogoče imaš kake kredite, stare dolgove, previsoko najemnino…
Poskusi razčistit pri sebi kaj je krivo, da ne ostane nekje nekih 100 eur, ki bi se v pol leta nabrale za en kar lep dopust, ostalo pa recimo za kak izlet enkrat na mesec ali pa vsaj kakšno razvado… Ne vem kopanje v termah…
Verjamem pa, da če dobiš plače skupaj z vsemi dodatki 800 eur in da je najemnina 400 eur, pa da je vzdrževanje in tankanje avta 100 eur, pa da so stroški telefona in interneta in še kaj dodatnega 100 eur, pa ti ostane 200 eur s katerimi moraš kupit hrano, čistila, vmes še kako darilo za rojstni dan, pa mogoče enkrat na mesec barvanje, pa kakšna krema ali kaj… VERJAMEM.
Svetujem ti, da si začneš pisat. Naredi si plan kam daš denar, kjer potrošiš za brez veze in kje je nujno. Potem pa mogoče naredi en plan kako bi ti zaslužila še nekje nekih 200 eur, da bi bilo malo lažje. Kaj pa vem, mogoče pa kakšno dodatno delo za enkrat na teden ali kaj podobnega. Pač razmišljam.
Ti pa nekaj povem (pa ne vem, mogoče ne kadiš) ampak če kadiš – rukni stran čike in ne kupuj alkohola niti za goste. Tukaj bo hitro na koncu meseca 150 eur več… Verjemi.
Jaz sem ravno računal pa dobro, pri nas so čiki nekje 6 eur. In jaz pokadim recimo 10 – 15 škatel na mesec, pa kupim kako vino pivo in pa viskač za v hladilnik, ker vedno kdo “žejen” uleti… Pa je to 150 eur za brez veze. Dobro, pri meni se to na budžetu ne pozna, ampak če ne drugega bi to dal stran bi recimo pa komu dal, ki bi mu precej olajšalo skozi mesec pridet s 150 eur več.
Pač tako razmišljam.

Sprašuješ koliko si privoščimo… Jaz o tem ne bi, ker niti ne živim v Sloveniji in se moje plače pač ne da primerjat. Sva pa oba z ženo visoko izobražena in oba sva dobila tudi službe v najinih poklicih, tako da so najini zaslužki pač nad avstrijskim povprečjem. Ker sva dva se to seveda tudi pozna, stroški so še manjši.
Kljub temu si pa nekaj bistvenega ne privoščim. Ne ker si ne bi mogel, ampak ker nimam te potrebe. Edino pri hrani mal pazimo kva kupmo. Recimo ribe vedno v ribarnici, meso pri mesarju, kruh pri peku, v trgovini pa malo gledamo na kakšno bolj kvalitetno hrano. Sadje pa na tržnici, pa še to mal pazimo kva je sezonsko. Bio eko bla bla nalepke nam pa ne pomenijo nič. Pogledamo poreklo pa malo pogledamo, da jabolko ne izgleda ravno svetlikajoče kot tisto pri snegulčici. Pa da ma paradajz okus.
Pri kozmetiki se žena ne drži nazaj, ampak to je njen badžet, to mene ne zanima. Niti pri oblekah in temu.
Jaz pa kar mi je všeč kupim, kar mi ni ne. Imam dokaj dober avto, ampak iz potrebe. Saj so moje vožnje kar dolge. Slovenija enkrat dvakrat na mesec, veliko avtoceste…
Malo več dam za gume recimo, kakšen servis več naredim, malo boljše olje kupim… To evo, to si privoščim.
Mogoče kak dober parfum sem pa tja. Sicer imava pa v solastništvu s sestro eno prikolico v slovenskem kampu, tako da so otroci in moji starši čez poletje z družbo in uživajo.
En dober letni dopust za deset dni po kakšni evropski državi gremo. Letos recimo Švica. To je malo večji izdatek… Pozimi pa smučanje ki ga tradicionalno plača žena.
Nič takega si ne privoščim, kar si ne bi mogel recimo tudi nekdo s povprečno slovensko plačo in lastnim stanovanjem.
Seveda malo pomagam staršem, nekaj pa res dajem na stran za nakup neke nepremičnine v Sloveniji. Tu imam stanovanje, zato v Sloveniji ne gledam ravno za garsonjerami ampak za kako malo manjšo hišo z nekaj vrta. Kar bo pa tudi nekaj naneslo…
Aja, večkrat jemo zunaj mogoče je to tisto kar tudi nekaj nanese… Aja, ko evo zdaj sem se spomnil. ČEVLJI. No, tukaj pa nikdar ne pogledam na ceno. In ja, to je pa tisto kar res dam denar brez da bi mi bilo centa žal. Tako za službene, kot za šport, kot za hribe, kot za pancarje, kot za normalne elegantne. Ja, tukaj bi se pa mi nabrala lepa številka, če bi čez leto dal skupaj.
No… To je edina stvar.
Jaht, elitnih prostitutk, casinojev pa ne vzdržujem, ker jih ne uporabljam. 😉

gospod Vagabund Vaga Stručnjaški, prof. dr. vesoljske in mravljične znanosti univerze Ghonisenekam in pogodbeni sodelavec na inštitutu Ropotalne medicine, kjer predava iz predmeta Ghlupi možgani gospodinj diplomiral iz novega človeškega organa Malina Felicus, doktoriral iz nožnih prstov medvedjih šap Specializant oddelka za človeško blato in njegovo možno pretvorbo v plastelin pri mednarodni organizaciji DREKOPEK University

Pri materialnih dobrinah se mi ni še zgodilo, da si ne bi mogla privoščiti tistega, kar potrebujem. Imam prihranke in tudi investiram. Želje pa so lahko neskončne. Brez težav bi lahko zapravila vse sproti. Glede materialnih dobrin sem dokaj skromna, veliko več mi pomeni prosti čas, ki ga najraje preživim v miru v naravi, kar je zelo poceni.

Življenje je lepo, verjamem pa, da je težko, če se prebijaš iz meseca v mesec. Delaj na tem, da se ti bo financno stanje izboljšalo. Povečaj zaslužek ali pa zmanjšaj stroške.

Ko boš imela dovolj, da boš pokrila vse svoje potrebe, boš ugotovila, da so najlepše stvari zastonj.

Srečno.

[quote=”da se ne bos razpocila” post_id=12578164 time=1539456619]
[quote=”Privoščim si zelo veliko” post_id=12578080 time=1539452891]
Dopust v Ameriki (V obala) sredi naše zime, vsak mesec si kupim par kosov oblek, za hrano in kozmetiko ne šparam … ne bom na stara leta potovala in se rihtala, ampak zdaj, ko sem mlada in lepa.
[/quote]

Ravno zarad takih afen se avtorica pocuti se bolj bedno. Si pa res neempaticna oseba. Denar marsikaj lahko kupi, osebnosti zal ne. Delaj se malo na sebi razen, da samo dajes nase, ce razumes.
[mention]avtorica:[/mention] prvi korak je morda, da zamenjas sluzbo in si s tem zvisas placo ter moznosti za dodatke,ki te tako zulijo. Srecno!
[/quote]

, da mi dol visi, kaj si misliš o meni. Vprašanje je bilo, koliko si v resnici lahko privoščimo in iskreno sem ji odpisala. Določeni ljudje ste prav smešni. V kolikor bi ji odgovorila, da sem le še ena izmed tistih, ki jamrajo, kako ničesar nimajo in gledajo res na vsak cent … grem stavit, da bi ti bilo toplo pri srcu, ker bi jaz napisala slabo stvar, zaradi katere trpim. Tvoj verjetni odgovor bi bil, da naj pa vendar kaj naredim za to, da se bo stvar izboljšala, zamenjam službo, poiščem dodaten vir zaslužka blablabla: skratka – moraliziranje. Ker sem pa napisala tako, kot je v resnici in moje življenje je krasno, te je TO zmotilo, ker ljudi po defaultu zmotijo pozitivne in dobre stvari, ker sebe ne vidijo tam vmes. Nisem se bahala v stilu “tralalaaa avtorica, jaz imam pa to pa ono pa bila sem tam in kupujem Versace …”. Ne, NJEJ sem odgovorila na vprašanje, ki ga je zastavila ONA, v moj odgovor pa si se TI obregnila. Fuj.
In še dodaten info zate, ker sem se že toliko razpisala: še julija lani sem bila brez keša. In kakšna oseba sem, ne boš nikoli vedela, ker me ne poznaš. Naj razkrijem delček: nisem ljubosumna in za ljudi sem vesela, če kaj imajo in si lahko privoščijo. Je pa očitno tudi zame na nebu srečna zvezdica in je sreča na moji strani zadnjih 15 mesecev. Od julija lani, kot prej napisano. Takrat se mi je pa življenje obrnilo na glavo in ja, uživam ga in ga bom, dokler bo šlo. Sekunda in se lahko vse v trenutku konča, te ni več. So make the best of it. In jaz to delam. Obožujem svojo službo in vse, kar prinaša zraven. Ti se pa “požri” zaradi tega 😛
Pa lahko noč vsem.

[quote=”Moj odgovor zate se glasi” post_id=12578311 time=1539464482]
[quote=”da se ne bos razpocila” post_id=12578164 time=1539456619]

Ravno zarad takih afen se avtorica pocuti se bolj bedno. Si pa res neempaticna oseba. Denar marsikaj lahko kupi, osebnosti zal ne. Delaj se malo na sebi razen, da samo dajes nase, ce razumes.
[mention]avtorica:[/mention] prvi korak je morda, da zamenjas sluzbo in si s tem zvisas placo ter moznosti za dodatke,ki te tako zulijo. Srecno!
[/quote]

, da mi dol visi, kaj si misliš o meni. Vprašanje je bilo, koliko si v resnici lahko privoščimo in iskreno sem ji odpisala. Določeni ljudje ste prav smešni. V kolikor bi ji odgovorila, da sem le še ena izmed tistih, ki jamrajo, kako ničesar nimajo in gledajo res na vsak cent … grem stavit, da bi ti bilo toplo pri srcu, ker bi jaz napisala slabo stvar, zaradi katere trpim. Tvoj verjetni odgovor bi bil, da naj pa vendar kaj naredim za to, da se bo stvar izboljšala, zamenjam službo, poiščem dodaten vir zaslužka blablabla: skratka – moraliziranje. Ker sem pa napisala tako, kot je v resnici in moje življenje je krasno, te je TO zmotilo, ker ljudi po defaultu zmotijo pozitivne in dobre stvari, ker sebe ne vidijo tam vmes. Nisem se bahala v stilu “tralalaaa avtorica, jaz imam pa to pa ono pa bila sem tam in kupujem Versace …”. Ne, NJEJ sem odgovorila na vprašanje, ki ga je zastavila ONA, v moj odgovor pa si se TI obregnila. Fuj.
In še dodaten info zate, ker sem se že toliko razpisala: še julija lani sem bila brez keša. In kakšna oseba sem, ne boš nikoli vedela, ker me ne poznaš. Naj razkrijem delček: nisem ljubosumna in za ljudi sem vesela, če kaj imajo in si lahko privoščijo. Je pa očitno tudi zame na nebu srečna zvezdica in je sreča na moji strani zadnjih 15 mesecev. Od julija lani, kot prej napisano. Takrat se mi je pa življenje obrnilo na glavo in ja, uživam ga in ga bom, dokler bo šlo. Sekunda in se lahko vse v trenutku konča, te ni več. So make the best of it. In jaz to delam. Obožujem svojo službo in vse, kar prinaša zraven. Ti se pa “požri” zaradi tega 😛
Pa lahko noč vsem.
[/quote]
Ah s tabo je se mnogo huje kot sem ti sploh omenila. Ampak za zacetek delaj predvsem na empatiji. Ta ti bo prinesla mnogo lepega in plemenitega. Dostojanstvo, taktnost, plemenitost v izrazanju in vedenju. Tega ti zelo manjka. Vsekakor ti nisem fovs. Ne verjamem, da sem komurkoli kadarkoli bila. In tvoje spricanje bedarij je le posledica precejsnje zakompleksanosti. Pa niti ne ves, ce morda imam materialno precej vec od tebe ampak nek normalen clovek z razvito empatijo tega ne bo razglasal zenski v stiski. Pa saj je brez veze. Lahko ji izkazes socutje, das nasvet ni pa ne taktno in ne dostojno, da se v nos tlacis to kar je njej trenutno nedosegljivo. Ker tega ne rabi in ni lepo. To je recimo neka empatija. Mene NE zmotijo pozitivni ljudje samo ti zaenkrat res se nisi pozitivna oseba. Ampak osebna rast je evolucija vsakega. Eni prej, drugi pac malcek kasneje. Sem te pa opomnila dobrohotno in lahko cvilis kolikor zelis ker jaz vem, da je bilo seme zasejano in da bos,ko bos pripravljena pogledala globoko vase in nadgradila tudi svojo osebnost kot si zasluzis sama in vsi,ki so in bodo v stiku s teboj. Srecno!

[quote=Vagabund post_id=12578303 time=1539464183 user_id=175511]
[quote=”bodite iskreni prosim” post_id=12577778 time=1539438685]
Jaz skorajda nič.
Letos se nisem bila izven svojega kraja.
Denarja za izlete nimam, za toplice prav tako ne, za morje tudi ne, za smučarijo tudi ne.
Oblek in čevljev si ne kupujem.
Pri hrani gledam na vsak evro, čeprav sem zaposlena.
Živim iz rok v usta … vsak dan.
To ni življenje, ampak suženjstvo oziroma vegetiranje.

In potem poslušam bedarije ala …
– življenje je dar,
– moč je v tebi,
– mi smo kreatorji svojega življenja

…. ja to povejte revežem po svetu, invalidom, raznim žrtvam ….

Beda.
[/quote]

Tako vidiš ti situacijo. Mogoče pa si privoščiš kaj, česar si drugi ne želijo. Ali pa so te življenjske situacije pripeljale v to smer, da moraš trenutno res stiskat. Ne vem, mogoče imaš družino, mogoče imaš kake kredite, stare dolgove, previsoko najemnino…
Poskusi razčistit pri sebi kaj je krivo, da ne ostane nekje nekih 100 eur, ki bi se v pol leta nabrale za en kar lep dopust, ostalo pa recimo za kak izlet enkrat na mesec ali pa vsaj kakšno razvado… Ne vem kopanje v termah…
Verjamem pa, da če dobiš plače skupaj z vsemi dodatki 800 eur in da je najemnina 400 eur, pa da je vzdrževanje in tankanje avta 100 eur, pa da so stroški telefona in interneta in še kaj dodatnega 100 eur, pa ti ostane 200 eur s katerimi moraš kupit hrano, čistila, vmes še kako darilo za rojstni dan, pa mogoče enkrat na mesec barvanje, pa kakšna krema ali kaj… VERJAMEM.
Svetujem ti, da si začneš pisat. Naredi si plan kam daš denar, kjer potrošiš za brez veze in kje je nujno. Potem pa mogoče naredi en plan kako bi ti zaslužila še nekje nekih 200 eur, da bi bilo malo lažje. Kaj pa vem, mogoče pa kakšno dodatno delo za enkrat na teden ali kaj podobnega. Pač razmišljam.
Ti pa nekaj povem (pa ne vem, mogoče ne kadiš) ampak če kadiš – rukni stran čike in ne kupuj alkohola niti za goste. Tukaj bo hitro na koncu meseca 150 eur več… Verjemi.
Jaz sem ravno računal pa dobro, pri nas so čiki nekje 6 eur. In jaz pokadim recimo 10 – 15 škatel na mesec, pa kupim kako vino pivo in pa viskač za v hladilnik, ker vedno kdo “žejen” uleti… Pa je to 150 eur za brez veze. Dobro, pri meni se to na budžetu ne pozna, ampak če ne drugega bi to dal stran bi recimo pa komu dal, ki bi mu precej olajšalo skozi mesec pridet s 150 eur več.
Pač tako razmišljam.

Sprašuješ koliko si privoščimo… Jaz o tem ne bi, ker niti ne živim v Sloveniji in se moje plače pač ne da primerjat. Sva pa oba z ženo visoko izobražena in oba sva dobila tudi službe v najinih poklicih, tako da so najini zaslužki pač nad avstrijskim povprečjem. Ker sva dva se to seveda tudi pozna, stroški so še manjši.
Kljub temu si pa nekaj bistvenega ne privoščim. Ne ker si ne bi mogel, ampak ker nimam te potrebe. Edino pri hrani mal pazimo kva kupmo. Recimo ribe vedno v ribarnici, meso pri mesarju, kruh pri peku, v trgovini pa malo gledamo na kakšno bolj kvalitetno hrano. Sadje pa na tržnici, pa še to mal pazimo kva je sezonsko. Bio eko bla bla nalepke nam pa ne pomenijo nič. Pogledamo poreklo pa malo pogledamo, da jabolko ne izgleda ravno svetlikajoče kot tisto pri snegulčici. Pa da ma paradajz okus.
Pri kozmetiki se žena ne drži nazaj, ampak to je njen badžet, to mene ne zanima. Niti pri oblekah in temu.
Jaz pa kar mi je všeč kupim, kar mi ni ne. Imam dokaj dober avto, ampak iz potrebe. Saj so moje vožnje kar dolge. Slovenija enkrat dvakrat na mesec, veliko avtoceste…
Malo več dam za gume recimo, kakšen servis več naredim, malo boljše olje kupim… To evo, to si privoščim.
Mogoče kak dober parfum sem pa tja. Sicer imava pa v solastništvu s sestro eno prikolico v slovenskem kampu, tako da so otroci in moji starši čez poletje z družbo in uživajo.
En dober letni dopust za deset dni po kakšni evropski državi gremo. Letos recimo Švica. To je malo večji izdatek… Pozimi pa smučanje ki ga tradicionalno plača žena.
Nič takega si ne privoščim, kar si ne bi mogel recimo tudi nekdo s povprečno slovensko plačo in lastnim stanovanjem.
Seveda malo pomagam staršem, nekaj pa res dajem na stran za nakup neke nepremičnine v Sloveniji. Tu imam stanovanje, zato v Sloveniji ne gledam ravno za garsonjerami ampak za kako malo manjšo hišo z nekaj vrta. Kar bo pa tudi nekaj naneslo…
Aja, večkrat jemo zunaj mogoče je to tisto kar tudi nekaj nanese… Aja, ko evo zdaj sem se spomnil. ČEVLJI. No, tukaj pa nikdar ne pogledam na ceno. In ja, to je pa tisto kar res dam denar brez da bi mi bilo centa žal. Tako za službene, kot za šport, kot za hribe, kot za pancarje, kot za normalne elegantne. Ja, tukaj bi se pa mi nabrala lepa številka, če bi čez leto dal skupaj.
No… To je edina stvar.
Jaht, elitnih prostitutk, casinojev pa ne vzdržujem, ker jih ne uporabljam. 😉
[/quote]Sprechen sie deutch..kollega?

Ich bin..
du bist
Ich bin.
du bist
Ich bin….
du bist
Ich bin..
du bist

SESATAVI OSNOVO..NET VABI.

[quote=”da se ne bos razpocila” post_id=12578328 time=1539465564]
[quote=”Moj odgovor zate se glasi” post_id=12578311 time=1539464482]

, da mi dol visi, kaj si misliš o meni. Vprašanje je bilo, koliko si v resnici lahko privoščimo in iskreno sem ji odpisala. Določeni ljudje ste prav smešni. V kolikor bi ji odgovorila, da sem le še ena izmed tistih, ki jamrajo, kako ničesar nimajo in gledajo res na vsak cent … grem stavit, da bi ti bilo toplo pri srcu, ker bi jaz napisala slabo stvar, zaradi katere trpim. Tvoj verjetni odgovor bi bil, da naj pa vendar kaj naredim za to, da se bo stvar izboljšala, zamenjam službo, poiščem dodaten vir zaslužka blablabla: skratka – moraliziranje. Ker sem pa napisala tako, kot je v resnici in moje življenje je krasno, te je TO zmotilo, ker ljudi po defaultu zmotijo pozitivne in dobre stvari, ker sebe ne vidijo tam vmes. Nisem se bahala v stilu “tralalaaa avtorica, jaz imam pa to pa ono pa bila sem tam in kupujem Versace …”. Ne, NJEJ sem odgovorila na vprašanje, ki ga je zastavila ONA, v moj odgovor pa si se TI obregnila. Fuj.
In še dodaten info zate, ker sem se že toliko razpisala: še julija lani sem bila brez keša. In kakšna oseba sem, ne boš nikoli vedela, ker me ne poznaš. Naj razkrijem delček: nisem ljubosumna in za ljudi sem vesela, če kaj imajo in si lahko privoščijo. Je pa očitno tudi zame na nebu srečna zvezdica in je sreča na moji strani zadnjih 15 mesecev. Od julija lani, kot prej napisano. Takrat se mi je pa življenje obrnilo na glavo in ja, uživam ga in ga bom, dokler bo šlo. Sekunda in se lahko vse v trenutku konča, te ni več. So make the best of it. In jaz to delam. Obožujem svojo službo in vse, kar prinaša zraven. Ti se pa “požri” zaradi tega 😛
Pa lahko noč vsem.
[/quote]
Ah s tabo je se mnogo huje kot sem ti sploh omenila. Ampak za zacetek delaj predvsem na empatiji. Ta ti bo prinesla mnogo lepega in plemenitega. Dostojanstvo, taktnost, plemenitost v izrazanju in vedenju. Tega ti zelo manjka. Vsekakor ti nisem fovs. Ne verjamem, da sem komurkoli kadarkoli bila. In tvoje spricanje bedarij je le posledica precejsnje zakompleksanosti. Pa niti ne ves, ce morda imam materialno precej vec od tebe ampak nek normalen clovek z razvito empatijo tega ne bo razglasal zenski v stiski. Pa saj je brez veze. Lahko ji izkazes socutje, das nasvet ni pa ne taktno in ne dostojno, da se v nos tlacis to kar je njej trenutno nedosegljivo. Ker tega ne rabi in ni lepo. To je recimo neka empatija. Mene NE zmotijo pozitivni ljudje samo ti zaenkrat res se nisi pozitivna oseba. Ampak osebna rast je evolucija vsakega. Eni prej, drugi pac malcek kasneje. Sem te pa opomnila dobrohotno in lahko cvilis kolikor zelis ker jaz vem, da je bilo seme zasejano in da bos,ko bos pripravljena pogledala globoko vase in nadgradila tudi svojo osebnost kot si zasluzis sama in vsi,ki so in bodo v stiku s teboj. Srecno!
[/quote]

Lepo napisano. Moj podpis. Avtorici pa: za dežjem posije sonce. Vedno je tako, kar spomni se. Pridejo boljši časi tudi zate. Pogum velja, razmisli kaj bi lahko ukrenila. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal – obrni se nanj čim pogosteje. Vso srečo ti želim.

Poguglaj..3 razred..”sposovani kolega”..nic ni skrito ocem,ce se le potrudi clovek..✔✔✔✔✔Pa se nekaj
Dr.ne filozofira..Se nekaj,ne zavajaj ljudi..Ti se kar predstavlaj za dr..menda ves,kaj je Hipokratova prisega..tukaj pa govoris tudi o pacientih..l.p

Pozdravljena, sem prebral tvojo zgodbo in mi je prirasla k srcu . Tako , da če imaš čas v soboto in si iz okolice Ljubljane ,te lahko peljeva z mojo partnerko v Snovik,plavat,savno ,kosilo? Te prideva tudi iskati,nobenih stroškov ne boš imela.to je najmanj kar lahko storim za nekoga😀da boš doživela saj en dan dopusta,.če si zainteresirana prosim pusti kontakt.lep večer se naprej.
PS:drugace občasno kakšnega otroka peljeva na izlet itd,tudi midva nimava veliko ampak rada pomagava .lp

Sem skromna in ne rabim veliko, pa tudi odkrito povedano, si nekega razkošja ne morem privoščiti.

Ta mesec pa sploh tanko piskam, saj imam v denarnici 5€ do konec meseca in to zato, ker sem imela neki nepredvidljiv izdatek. Eh, bo že, nekaj bom že ščarala.

Je pa beda za nekatere v tej naši lepi deželici.

[quote=Snovik post_id=12578347 time=1539467656]
Pozdravljena, sem prebral tvojo zgodbo in mi je prirasla k srcu . Tako , da če imaš čas v soboto in si iz okolice Ljubljane ,te lahko peljeva z mojo partnerko v Snovik,plavat,savno ,kosilo? Te prideva tudi iskati,nobenih stroškov ne boš imela.to je najmanj kar lahko storim za nekoga😀da boš doživela saj en dan dopusta,.če si zainteresirana prosim pusti kontakt.lep večer se naprej.
PS:drugace občasno kakšnega otroka peljeva na izlet itd,tudi midva nimava veliko ampak rada pomagava .lp
[/quote]
[list=]

  • me prav zanima, kaj bo zdaj, ko je na mizi tako prijazna in zelo konkretna ponudba;
  • [/list] [list=]

  • ce je clovek zdrav, je popolnoma sam odgovoren za to, da mu je lepo ali pa nasprotno, ce ti ni lepo, se mora sam potrudit, da mu bo, velikokrat pomaga ce spremeni pogled in nacin razmisljanja;
  • [/list] [list=]

  • namesto da kritiziras kao novodobne guruje, raje potegni kak pameten nauk iz cele situacije;
  • [/list] tocno s takim pristopom, kot je bil napisan v uvodnem postu sebi najbolj skodujes. spremeni se. sebe, ne drugih.

    skoraj grem stavit, da iz zgornje ponudbe ne bo nic, pa ne po krivdi prijaznega para!

    Bil sem 9 dni na morju in 120 dni v planinah.
    Za transport in življenje (prehrana in voda) tam se porabil skupaj 1.000 €.

    Enkrat sem že bil finančno zlomljen. Zdaj bi si sicer lahko kaj privoščil, vendar ne upam, ker se bojim, kaj bo prinesla prihodnost.

    Še pred nekaj meseci sem bila finančno popolnoma na dnu, zdaj pa počasi lezem navzgor. Dobila sem službo, kjer sicer čisto ok zaslužim, ampak delam petek in svetek, zjutraj, popoldne, nočne, nedelje in praznike. Ampak zaslužim dovolj, da sem lahko z oktobrom začela s študijem ob delu, in si lahko privoščim šolnino. Tako, da se ne pritožujem. Lahko bi rekla, da si lahko privoščim vlaganje vase in v prihodnost. Ko imaš pred sabo en konkreten cilj (v mojem primeru je to diploma in iskanje boljše službe), je vse skupaj precej lažje, življenje in delo spet dobi en smisel, dobiš nov zagon in motivacijo. Tudi zato, ker so moji ostali cilji (npr nakup avta) postali bolj realni in lažje dosegljivi.
    Pa še kakih 100€ na mesec mi ostane za “luksuz”. Je kar dober občutek, ko po dolgem času bankomat ne pokaže nule ali celo minusa. No, res pa je, da nimam kreditov in otrok. Tudi za to bo še čas (in denar).