koliko stanejo dobermani?
no, še to:
če bo pes “padel” ravno v tistih 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} in bo imel že prirojeno to napako, pa nobeno pravilno ravnanje s psom (včasih baje celo to pomaga -nekje sem prebrala, ni zraslo na mojem zeljniku) ne pomaga več, pomaga samo operacija in še ta ni sigurno, da uspe (če je displazija huda)
da ima 30 psov od 100 displazijo – pa sploh ni tako malo!
ja, težko je…
problem je v tem, da poteka izločanje “slabih” genov zelo počasi in nimam pojma, koliko časa bi trajalo, da se popolnoma izločijo – mi to umetno evolucijo šele izvajamo in je tudi vprašanje, koliko je uspešna (npr. s psi, ki npr. imajo znak displazije, da se tak pes pari, prenese gen naprej…)
Če je 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} displazij pridobljenih pozneje, je velika verjetnost, da tudi pes z displazijo (ki jo je dobil ker so z njim nepravilno ravnali) ne bo imel mladičev z displazijo. Saj se pridobljena displazija ne podeduje. In velika večina psov, ki imajo displazijo, jo ima očitno zato, ker jih niso pravilno negovali (70 od 100 psov z displazijo torej). Samo 30 pa je takih, ki jo imajo zaradi dednih razlogov.
Brez skrbi da sem prebrala veliko literature o tem in tudi sosed je povedal, kako je treba z mladičem ravnati, da ostane zdrav. Poleg tega o stopnicah je rekel, da se ga ne sme preveč obremenjevati ko je mladič in naj počiva, kolikor lahko.
O čem govoriš? Kdo jo je pridobil pozneje?
Jaz pišem samo tisto, kar si ti prej navedla, da je 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} displazij pridobljenih pozneje in ne ob rojstvu, pač pa zaradi slabe nege. Če je pridobljena zaradi slabe nege, je normalno, da je dobljena pozneje, ali ne?
to ne vem tudi sama, na kakšni podlagi so prišli do tistih 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}
vendar, kar si napisala, da če je displazija pridobljena, da tak pes ne prenese gena na mladiča – problem je to, da ne moreš vedeti, ali je bila pridobljena, ali prirojena in posledično ne moreš vedeti, ali bo madič podedoval dispazijo ali ne
Kopirano s strani bernskih planšarjev:
Displazija
“Je dedna poligena bolezen (nagnjenost k displaziji je dedna v 25-ih {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), kolčna displazija pa je lahko tudi pridobljena (75{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} v prvih 60 dneh življenja). Pse in psice z rentgensko dokazano displazijo kolčnega sklepa (slikanje po dopolnjenih 20-ih mesecih starosti, ko je diagnostika najbolj zanesljiva) se izloča iz vzreje.”
Slikanje ob rojstvu ne pokaže ničesar.
Rodovniška vzreja ima natančna pravila. Verjetno se jih da dobiti tudi kje na internetu. Malo si jih poglej.
Problem “poceni” psov, pa naj bodo tudi skoteni pri skrbnem lastniku, je to, da so včasih “poceni” tudi za nove lastnike – kupijo/vzamejo jih brez premisleka in ko jim niso več zanimivi, se jih znebijo na bolj ali manj neprimeren način. Seveda vse to velja tudi za rodovniške pse – mogoče je ta razlika, da če je zanj treba odšteti 500 evrov, mogoče vseeno trikrat premisliš, preden ga nabaviš.
To so težke zadeve in zdaj takole škodoželjno reči Aha, ste videle, v resnici je le obratno…. je vsaj naivno, če se milo izrazim.
Vnesi v brskalnik ključne besede zavetišče, puppy mill, dvoriščni rejci… Ali pa samo malo pobrskaj po bolhi, pa ti bo mogoče kaj več jasno.
Razumem, ampak glede na podatke, da je kar 75{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pridobljenega in samo 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} podedovanega, imaš tudi če ne veš ali je bilo pri starših pridobljeno ali podedovano veliko večjo možnost, da je bilo pridobljeno kot podedovano. Kar pomeni, da celo če veš, da je imel starš tvojega psa displazijo, to nikakor ne pomeni, da jo bo imel tudi tvoj pes. Še več, veliko več možnosti je, da je ne bo imel, če boš z njim delal pravilno kot pa da jo bo imel.
če pa npr veš, da je ni imel starš in niti nekaj prejšnjih generacij ne, potem je pa zelo velika verjetnost (najbrž ne 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, ker pri genih nikoli ne veš), da je potomec ne bo imel, saj zelo verjetno ne bo podedovana, pridobil jo bo pa le, če bo nepravilno ravnanje z mladičem (temu se lahko izogneš, če je pa prirojena, pa ne), tako da je rodovnik lahko precejšnje zagotovilo, da je mladič ne bo imel, še bolj prav bi bilo reči, da je pozitivno opravljen vzrejni pregled, zagotovilo (ne 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), da je mladič ne bo imel
če jo je pa starš imel, pa ne boš v nobenem primeru mogla vedeti, ali jo bo imel tudi potomec oz bo 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} možnosti (po nekaterih virih 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), da jo BO imel (1/4 ni tako malo) in problem pri tem je, da gre gen naprej, namesto da bi se izločal in ti veš, da dopuščaš četrtino možnosti, da gre gen naprej, tako da bi bilo parjenje psa z displazijo na osnovi domneve, da je 75{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} verjetnosti, da gen ne bo šel naprej, precej neodgovorno početje
in če se že obešamo na verjetnosti pri displaziji, ki ima več dejavnikov, kako se jo dobi, pa lahko še vedno upoštevaš druge bolezni (hemofilija, motnje v metabolizmu, motnje v delovanju imunskega sistema – tu sploh ni potrebno, da je starš bolan, dovolj je, da je prenašalec bolezni, kar pomeni, da potomec lahko zboli)
>>Zaenkrat
poznamo pri psu 479 genetsko pogojenih
lastnosti, od katerih je 117 lastnosti pogojenih
z enim samim genom, in 49 takih genov
je dobro proučenih na molekulski ravni. Med
temi monogenskimi lastnostmi (lastnosti, ki
so pogojene z enim samim genom), je nekaj
takih, ki so povezane z izgledom živali (barva
dlake), večina pa jih je povezana z zdravjem
živali (hemofilija, motnje v metabolizmu,
motnje v delovanju imunskega sistema). Velika
večina genetsko pogojenih bolezni ima na
žalost bolj zapleteno ozadje, saj pri nastanku
bolezni sodeluje več genov. Sem sodi tudi pri
številnih pasmah psov razširjena displazija
kolkov. Pri teh boleznih navadno igra
pomembno vlogo tudi okolje in zato je analiza
genetskih vzrokov za razvoj teh bolezni
precej bolj zapletena.
vir
Sama vidim cilj reje psov z rodovniki oz. parjenje z vzrejnim dovoljenjem v tem, da se izločajo “slabi” geni (teh je ogromno, ne samo za displazijo kolkov, ki še zdaleč ni edini problem, ki bi bil merodajen, da se odločiš ali pes z rodovnikom, ali ne) – to pa gre počasi, je pa edini način, kako se znebiti “slabih” genov, zato absolutno podpiram tovrsten način vzreje
kregate se o teh rodovnikih pa o tej čistokrvnostih kot da pes brez tega ni vreden pogleda… od majhnega imam mešančke pa so bili dozdaj vsi pridni, ljubeznjivi, agilni in pametni psi. Zdej si pač želim enga dobermana ker mi je pasma ušeč pa vidim kolk se vsi “grebejo” za čistokrvne pse z rodovniki samo zato da se bote lahko domačim, sosedom, prijatlem… pohvalil kak je to fajni pes KER ima rodovnik. Nima veze pes je pes pa magari ima malo postrani zobe pa povešen uhelj in se malo težje nauči nekatere stvari vseeno bo tvoj najbolši prijatelj in to je pri psu pomembno ne pa neki rodovniki pa čista kri, to je use samo za “špananje” ! 😀 lep pozdrav …. drugače pa dobrman stane okoli 400€ če imaš srečo dobiš kakšnega ceneje v primeru da se tudi tebi **** za rodovnik