Glej,tudi jaz upam,da se nikoli ne srečava,sicer pa ta del mojega pisanja ni bil namenjen tebi.Če bi znala brati bi vedela…

Moje strokovno znanje ne obsega vedenja o tem,kako se v šolskem sistemu izogniti osebnim zameram in zlobi posameznika.Pozicija med kladivom in nakovalom namreč ni prijetna…Po eni strani cehovska pripadnost,po drugi strani otrok,ki je imel probleme,ker njegova učiteljica ni znala ločiti med službenim in zasebnim življenjem.Pa kaj bi ti razlagala v tvojem popolnem učiteljskem svetu teh problemov ni oz.sploh ni nikakršnih problemov.Balgor tebi in tvojemu kolektivu!

Moj “PAMETNJAKOVIČ” ima zdaj prav take ocene,kot jih je imel takrat,ko so še bili problemi.Ima pa manj drugih težav npr.ni pred celim razredom okrcan,ker bere Potterja,ne dobi več podpisa,če pride v šolo z zlomljenim svinčnikom in podobno.Saj nikoli nisem napisala,da so bile problem ocene,problem je bil odnos,ki je bil povsem izkrivljen.

Glede tega,da je gospa ravnateljica dopoldan kar doma pa tako:imam dva otroka in pričakujem tretjega.Sicer pa sem konkretno v času,ki ga omenjaš čakala pri gospodu županu na sprejem,rabimo namreč nekaj denarja.Pa saj je tudi učiteljica,ki nima računalnika napisala sporočilo 10.12. ob 10.42 ,a ne?

Tale zadeva s slinjenjem te je pa globoko prizedela…Ja,če mački stopiš na rep cvili.Lahko ša tako pljuvaš,moja izkušnja je taka in ni mi nerodno to priznati.Dejstvo je,da tej učiteljici tak odnos odgovarja in zakaj torej ne?Pač niso vse tako pravične in dosledne kot ti.Ostrina in žaljivost tvojega pisanja pa mi dajeta misliti,kako lahko nekdo,ki je tako zagrenjen ,ciničen in bojevit poučuje otroke in jim daje dober zgled.Ubogi vsi pametnjakoviči in razvajenci ,ki ti pridejo v roke.

Želim ti eno prijetno in uspešno leto ob spoznanju,da svet barvit,da ni črno-bele razlage,da smo ljudje različni:nakateri se slinimo,drugi pljuvate svepovprek,nekateri smo svoje sanje dosanjali,nekateri pa še vedno sanjate…Pa vseeno bi te bilo dobro srečati na eni kavi,da si pogledamo v oči,če si za predlagaj kraj in čas.Tale spor je res malo trapast,a ne?Čas je,da končamo!

Tisti prvi stavek jemljem nazaj,res sem začela biti površna….sva imeli tudi z decembrko eno podobno debato….

Precej težko se je takole pogovarjat, saj se dejstva non stop spreminjajo. Najprej si, draga BoNaRo navedla več učiteljic, ki grenijo življenje tvojemu pametnjakoviču. Zdaj je v bistvu ostala le ena.
Ko si govorila o pitju kave …, o ”kurah” kot praviš učiteljicam v tvojem (?) kolektivu…, da ti niso pomagale pedagoginja itd..si tudi uporabljala množino! Zdaj pa smo nekako prišli do konca, ko mene obtožiš ”pljuvanja” po…kom že?
In zagrenjena, bojevita, cinična…sem jaz???Se mi zdi, da si pomešala osebe. To si lahko edino TI. Kajti v mojem svetu, kolektivu in med učitelji, ki jih jaz poznam, NI takšnih, kot navajaš ti. NI lenob, ki ne bi dežurale, ni kofetkanja kot pred 20 leti, še v socializmu, in hinavski nasmeški staršev ALI otrok, ki jih starši tega učijo, NE pomagajo učencu, da dobi pozitivno oceno.
Imaš pa nekaj prav, svet je barvit! In tudi LEP, sploh če si v kolektivu, kjer se vsi učitelji trudijo za skupno dobro učencev, ki prihajajo tudi iz problematičnih družin. Pa pri vas? Kako je sploh možno ravnateljevati takim ”kuram” kot jih imenuješ?

Torej zagrenjena si kvečjemu ti, to je menda jasno. Meni prav nič ne manjka.
Bojevita? Da, sem, borim se za učence, ki imajo probleme, ne pa za scrkljane pametnjakoviče.
Cinična? Da, do ljudi, ki so tako pametni, da sebi ne pomagajo najprej.
A po nikomur ne pljuvam!! In tudi na misel mi ne pade, da bi se komu prilizovala ali ”slinila”
Pozdravljam tiste, ki so mi ljubi, ki jih spoštujem, druge ne! Pa četudi nisem ravnateljica!!!
Glede srečanja pa; res mi je žal, a zate si časa ne bi mogla vzeti, imam preveč dela v šoli in doma. In iskreno povedano, nimam niti najmanjše želje zapravljati čas s človekom, ki tako gleda na svoje podrejene. (HOPLA: Morda je pa vse to res.)
Lepe praznike.

Spet en hudo napadalen prispevek in kdo bi vedel zakaj?Ali mogoče tudi tebi nekje globoko v podzavesti kljuva:Hopla,kaj pa če je vse res?

Želim ti zelo lepe praznike,veliko notranjega miru,veselja,ljubezni in razumevanja do vseh ljudi na tem svetu,ne samo do tistih,ki so ti ljubi.Mogoče boš celo v kakšnem scrkljanem pametnjakoviču ali prepotentni mami ali psihično bolni ravnateljici našla kaj kar je vredno spoznati in srečati in tako razširila svoje obzorje vedenja in poznavanja.

ZBOGOM

Saj mogoče sem površno bral ali pa narobe razumel, ampak iz enega izmed tvojih postov sklepam, da si na porodniški (“Glede tega, da je gospa ravnateljica dopoldan kar doma pa tako: imam dva otroka in pričakujem tretjega.”).
Ali pa si bila pri županu in v času čakanja pisala poste?

Tega pa zdaj res ne razumem.

Čestitam, Biba! Tako uspešnih tem je pravzaprav malo. Nekaj si vprašala, zdaj se bodo pa kar same steple med seboj in nikoli ne bomo vedeli, katera je boljša mama in katera boljša učiteljica ali ravnateljica.
Kakorkoli že – kakor jih vzgojimo, take imamo. In ko odrasejo, dobimo celo porcijo obogateno nazaj.

Starši žanjemo to kar smo pri otrocih posejali, vendar otroci v šoli preživijo vsaj 1/4 dneva oziroma 1/3 časa, ko so budni. Kot mama pričakujem, da je so vsi otroci v času, ko so v šoli deležni vse pozornosti, ki naj bi jo omogočil šolski sistem. Učitelji in ravnatelji so si poklic izbrali sami, izučili so se zanj in za svoje delo odgovarjajo. Njihova dolžnost je, da učijo otroke in posredno nas starše.

Jaz ne vzgajam šoli prijaznih otrok, kakšna vzgoja pa je to ? Jaz se z vsem svojim lajičnim znanjem trudim vzgojiti poštene, odgovorne, vase verujoče otroke. Take da bodo nekoč hoteli in znali oditi na samostojno življensko pot.

Vstrajam pri stališču, da mora biti vsaj OŠ prijazna otrokom – vsem otrokom. Tistim povprečnim, pametnejšim, slabše učljivim, tudi tistim s sitnimi mamami in tistim za katere se nihče ne briga. Če nekateri učitelji ne zmorejo te prijaznosti, naj odidejo. Zakaj dobri učitelji ščitijo svoje nesposobne kolege in to za ceno otroškega zaupanja ? Zakaj smo vedno krivi starši ali otroci ?

Še vedno čakam na odgovor učiteljev – kaj naredijo učitelji za šolo prijazno učencem ?

PS.
Petarde – nadaljevanje zgodbe pokaže vso bedo šolskega sistema!

X – izpisan iz OŠ, kazenska prijava – ni imel staršev, ki bi ga branili (samo uboga para s socialnega dna, petarde je dobil od bogatega prijatelja – daj meči, če imaš jajca)
Y- brez vseh prijateljev, striktno izločena, ker so jo obdolžili, da je kriva za izpis X.
starši – naknadno smo prejeli dopis, kjer nas šolniki obveščajo, da bodo vsak pok petarde prijavili.
šola – menijo, da so vso stvar rešili.

So jo res !? En otrok brez osemletke – komu mar. Otrok brez prijateljev – komu mar. Saj sta samo dva otroka.

40 letnica

Samo v informacijo: X ni mogel biti izpisan iz OŠ, ker je OŠ OBVEZNA. V skrajnem primeru je možno le prešolanje na drugo OŠ , ampak to je ZEEELOOO dolgotrajen postopek – pa še starši se morajo strinjati.

Pa še kratek odgovor na tvoje vprašanje. Za prijazno šolo se moramo potruditi VSI.
Le retorično vrašanje: Je za prijazen zakon dovolj, če se potrudi le žena (ali mož)????
Lp, grem spat, da bom jutri prijazna do otrok.

Jeseničanka in Skrbna, evo jaz tudi jeseniška gimnazijka!!!! Ampak že usmerjeno izobraževana. Kuhla je bila moj razrednik!!! Ja, ja, bila je strupena, ampak če se zdaj spomnim, ena redkih (poleg ostalih profesorjev, ki so še ostali iz stare garde), ki nas je dejansko tudi kaj naučila. Ko sem fasala ukor, je to izpeljala tako elegantno (pa čeprav sem jih imela za ušesi in nisem bila ravno njena ljubljenka – enkrat sva jo s sošolko med poukom oponašali, pač kako ona predava, rekla ni nič, in midve sva se zezali naprej, ob koncu ure pa – naslednjič sta vprašani. He he), da moja mami sploh ni dojela, da je ukor v bistvu nekaj hudega. Tako fer je bila.
Lepe spomine imam tudi na fiziko, čeprav mi je pri dotičen šlo za nohte (pa ne samo po moji krivdi). Me smo ugotovile, da se spravi na tiste punce, ki jih zunaj šole vidi s kakšnim fantom. Klasičen ljubosumen petelin! Telovadba je bila tudi meni bljak (ampak o pokojnikih seveda vse dobro). Bil je pa razrednik moje sestrične in je bil tako tako – na splošno v redu, potem je pa v zrak skočil zaradi čisto nepomembne malenkosti. Ampak ta njegova ljuba odbojka…. Mi smo vmes imeli eno žensko, ki je nadomeščala za določen čas, in pri njej smo kljub zelo omejenim možnostim (saj vesta, kako je bilo na gimnaziji s telovadnico) delali vse, od a do ž. Atletiko, orodno telovadbo, gimnastiko…. Mislim, da se je orodje takrat sprašilo pa kakšnem desetletju in se je potem spet kakšno desetletje na njem nabiral prah…

40letnica, kaj pa si TI naredila, da bi bila šola prijazna otokom – vsem, ne samo tvojemu?

Bacika !
X je izpisan – menda bo 8 razred poiskušal dokončati na Ljudski univerzi. Starši so podpisali izpis ( verjetno v svoji nemoči niti niso dobro dojeli, kaj podpisujejo ). Postopki so žal včasih zeloooo kratki, drugič zelooo dolgi. Jaz sem za razvrstitev otroka s posebnimi potrebami potrebovala 7 mesecev (skoraj eno šolsko leto ), predlog šole za prepis otroka na drugo šolo bi lahko uredila v enem tednu. Še sreča, da sem se odločila za daljšo pot – sin je danes uspešen dijak.

mimaŠ !
Zaradi 13 letnega staža matere v svetu staršev (na različnih šolah in v različnih razredih ) lahko rečem, da sem skupaj s skupino podobno mislečih že postavila kak droben kamenček v mozaiku Šola prijazna učencem. Morda se mi zdi še največji uspeh ta, da se na roditeljskih sestankih celo pogovarjamo, probleme rešujemo s skupnim dogovorom razreda, na probleme dejansko opozorimo tudi na svetu staršev. Z dobronamernimi opozorili, pa tudi s pohvalo tistih, ki si jo zaslužijo se stvari lahko premaknejo. Zanimivo je, da na šoli kjer tudi učitelji prisluhnejo otrokom in staršem premikamo gore – šola postaja znana kot zelo dobra. Otroci se v njej počutijo dobro, ponavljači so redke izjeme.
Na drugi bi včasih tudi sama vrgla kako petardo – v zbornico, mogoče bi me vsaj slišali. Lani so na višji stopnji v povprečju padla vsaj 2 učenca. Ta šola trenutno slovi po največjem osipu prvošolčkov na sosednje šole. V občini imamo namreč 4 osnovne šole. Tu je vsako upanje na dialog z učitelji zatrto že v kali, včasih zaviti v lep celofan papir.

LP !

Vprašanje??Bi se ti še tako smilil ubogi otrok, če bi bil/bila y v zgodbi tboj otrok??? Bi lahko mirno sprejela, da bo tvoj otrok gluh ali vsaj naglušen zaradi enega otroka??
Kaj če bi mu/ji odtrgalo roko ali bi oslepela.Tvoja hči??? Vse to se LAHKO zgodi pri metanju petard….Bi bila še tako tolerantna?

Veš, tudi mi učitelji se včasih sprehodimo (?) med učenci in ne boš verjela, takšne ”zadeve” se dogajajo, ko samo malo obrneš hrbet in nNITI slučajno ne veš in ne vidiš, kdo je vrgel petardo. Saj menda ne misliš, da učenec vrže petardo, ko učitelj gleda??? In to so drobci, delčki sekunde. V šoli lahko nekdo vrže 10 petard, pa čeprav si na hodniku ne veš KDO. Večinoma pa se učenci teh lumpov tako bojijo, da NIHČE noče povedat, oz. zatožit sošolca. Zakaj?? Ker se jih navadno sami bojijo. In ne vem, če je RES tako tragično, da se je takšen dijak izpisal…

Kaj pa učitelji delamo da bi bila šola prijazna učencem??? Oprosti, ampak glede na vse, na ves naš trud (IN glede na vse zakone, ki ščitijo učence), če si nepristranski in resnično veš za vse probleme šole in posameznikov…ne vem, če bi bila šola lahko še bolj prijazna…Včasih so nas učitelji ”držali” tako na kratko, da še BU nismo upali reči, danes pa so učenci popolnoma drugačni in če kdo, se MI trudimo in jim dajemo tisoč in eno možnost…toliko možnosti, ki jih NIKOLI v življenju ne bodo več dobili.

Delam s srednješolci in to počnem zelo rada. Je pa dejansko res, da v večini primerov, ko prvič srečam starše, vem zakaj je otrok takšen kot je.
Otroci dejansko niso krivi, da so takšni kot so, zato nobenemu dijaku ne zamerim, da je kakršen pač je. Zamerim pa mnogim staršem, ki jim vse drugo pomeni več kot njihov otrok, potem pa mislijo, da, ko ga zagovarjajo točno takrat, ko je najmanj treba (špricanje, ugovarjanje, lenoba,…), da ga ščitijo in mu s tem pokažejo kako ga imajo ‘radi’. Vam povem, da se mi včasih obrača želodec, ko to poslušam in gledam. Kakšno škodo delajo svojim otrokom! Nepopravljivo. In če kdo misli, da se v srednji šoli še da kaj dosti popravljati, kar je bilo zafurano prej, se moti. Mogoče uspe pri vsakem stotem primeru kaj premakniti, ampak težko, res težko.
Pa sama nikoli ne izgubim upanja pri nobenem otroku, ampak če ni sodelovanja družine, je resnično težko. Redki so, ki lahko samo s pomočjo šole zakapirajo, da kaj ne delajo prav in da bi bilo bolje drugače.
Veste, večina učiteljev imamo ‘svoje’ učence-dijake radi in se čutimo odgovorne za njih. Žal so nekateri otroci bolj ljubljeni pri učiteljih kot doma. In to je največja žalost.
Oh, kolikokrat kličem starše po telefonu, preko pošte, namesto, da bi se sami pozanimali kako je z otrokom.

Na srečo vseeno večina staršev ni takšnih.

LP. Ivana

Ja 40-letnica sem napisala na dolgo pa mi ni šlo poslat. Torej še enkrat: Ne reči , da je šoli vseeno, ker če dela po pravilih ji ne more biti in verjemi, da ji ni. Praviš, pa kaj en otrok ali dva, saj jim je vseeno. Mi smo se za enega borili štiri leta. Pa nismo prišli na konec. Pretepal je učitelje in učence, kradel, kadil zažigal šolske predmete…. pa psiholog, pa ravnatelj….. pa mu nihče ni prišel do živega….starši trpinčenih otrok so prititiskali na šolo… ampak mi smo delali na tem ampak uspeha ni bilo…sedaj smo ga po enem letu procedur in vzgojnih ukrepov prešolali. Torej ne reci, da se nismo brigali. Jaz osebno za prvi šolski dan in za božič z majhno pozornostjo obdarim učence- za svoj denar. Socialno ogroženim otrokom kupujem zvezke, če vidim ,da že dolgo stiska snov v en zvezek; itd… Koliko pa je vas takih, ki pomagate otrokom, ki niso vaši?? Ali pa koliko staršev meni vsaj vošči kaj lepega za novo leto; malo oz. premalo—pa so to samo besede, ne denar. Pa saj je vseeno saj to naredim s srcem in bom še tako delala naprej. Glede petard pa naslednje. Mi jim redno pregledujemo osebne stvari..čeprav tega ne bi smeli… pa še nekaj, moraš ga zasačiti pri dejanju…pa če do tega pride–pogovori z vsemi stranmi, priče, olajševalne okoliščine in šele nato ukrep. Pa še ta ukrep je smo papir, na katerega se otroci požvižgajo. torej se v tem času zgodi marsikaj. Torej tu igrate vlogo tudi starši—opozarjajte otroke na posledice, ne kupujte pirotehnike–pa bo manj tega. Ne nalagajte vsega na šolo. Kaj mislite, kdo uči ko se mi igramo policaje? Lepo je, če vaša šola lepo deluje in nimate takih primerov. Žal pa je to dandanes že redkost. Pa še ena: pri nas je mobilni telefon v šoli prepovedan-zaradi kraj in poškodb. In kaj mislite, koliko staršev doma pogleda, če je njihov otrok postil doma telefon? Če učenec telefon rabi lahko pri nas pokliče iz pisarne; torej ne rabi mobilnega telefona. Lp’,

40letnica,
če počneš vse to, kar si napisala, potem v redu. Vendar pa nisem čisto prepričana glede na količino žolča, ki si ga izlila prej. Na tvoji šoli ste uspeli, praviš, na oni drugi pa niso takšni. Pa kako to veš? Morda pa samo od kake ipične mame? Ne obsojajmo brez dokazov! Če pa imamo dokaz, smo dolžni ukrepati. Tisti, ki za dogajanje ve, pa ničesar ne ukrene, je prav toliko kriv kot šola. Na tem forumu ni nihče nikomur ničesar napravil, pa so nekatere pripombe take, da lahko učitelje kar spravijo v depresijo. Tudi kar objavijo na PopTV je daleč od suhega zlata, bi rekla. Pa tako obetajoč je bil naslov teme.