Sem že bila v določeni državi in sem tudi živela v drugi državi. Vem, da tudi tujina ni rožnata, a vedi, da imaš tam večje možnosti za boljše življenje kot v Sloveniji. V službi z užitkom opravljam svoje delo in sem tudi med najbolj uspešnimi, a žal se to pri plači ne pozna. In več kot 80 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sodelavcev, ki so dobili odpoved, je odšlo v tujino (celo tudi v Singapur, Dubaj, na Norveško, Novo Zelandijo, v Lichtenstein, ZDA, Avstralijo …).

Sem bila, probala, prišla nazaj in ne bi več šla. Doma je le doma.:)

kje pa si bila to?

Veliko nas je že odšlo … zdaj vidimo, da vsak dan, ko smo čakali na odhod, smo delali škodo sebi. Velikokrat se vprašaš: Zakaj nisem odšel že prej?

Glede šolnine … hja, jaz sem svojo zelo oddelala v Sloveniji, čeprav ne vem, če bi jo res morala. Sposobnim slovenske šole dajo bore malo, večino znanja in izkušenji smo si nabrali sami, z lastnim brskanjem po tuji literature, z lastnim vloženim trudom in časom, ko nas ni nihče plačal. Ampak enostavno nismo zdržali tega tlačenja v povprečje, bog ne daj, da si boljši, bog ne daj, da delaš več kot drugi … Kakorhitro si pokazal več ambicij in sposobnosti, so te pohodili, ti metali polena pod noge … Potem pa se nekega dne vprašaš: Kaj mi je tega treba? Imam dve delovni roki, sposobno glavo, če se tukaj nenehno zaletavam v steno, drugje pa me sprejemajo in mi, ne mores verjeti, celo plačajo za opravljeno delo. Zakaj naj potem ne grem? Ker v Sloveniji sem itak delala iz glave in je bilo večini samoumevno, da to pa je itak zastonj …

Za tiste, ki pravite, da je tujina hujša in da če ne uspeš doma, tudi tam ne boš. Enega sposobnega ne poznam, ki mu v tujini ne bi šlo prekleto dobro, pa je v Sloveniji gagal, ker ni imel nobenega poznanstva, ker ni želel dajati podkupnin, ker ni poznal direktorja, ker ni hotel zaposliti politikovega otroka … V Sloveniji je to žal vse, kar šteje. S tem se nam v tujini ni treba več ukvarjati, tukaj te ne vprašajo te stvari, tukaj veljaš kolikor znaš, drugo ne šteje.

Mene tukaj ne preganjajo več nobeni strahovi. Edino ko kdaj odprem kakšno slovensko stran, mi dvigne pritisk. Pa potem ugotovim, da to ni več moj vsakdan, da te težave niso več moje, pa zaprem stran in grem uživat lepoto življenja na tujem in se vsaj nadaljnji mesec ali več ne pritaknem nobene slovenske strani.

Boli me pa, da se vsa gnojšnica zliva na nas, ki smo odšli, čeprav nismo zakuhali tega sranja v državi, le živeti več nismo mogli od česa. In smo tudi sami jezni na ljudi, ki so nas vsa leta ropali, da so nas na koncu oropali tudi domovine, ker če v njej več ne mores živeti, ker so ti zvezali roke, nisi ti kriv. Tvoj odhod je le posledica. In z veseljem bi se vrnila in se tudi bom v istem trenutku, ko bo s poštenim delom mogoče pošteno zaslužiti in spodobno živeti. To je vse.

Da ne bi na stare dni prišla nazaj! In še eno enostavno vprašanje. Ali si svoje stare in bolne vzela s seboj? Da ne bodo na plečih nas, ki smo tukaj ostali?

No, naj ti kar takoj povem, da jaz in moj mož preživljava že 25 let našo familijo s poštenim delom. Službo sem brez vez zamenjala dve leti nazaj (veze so bile moje reference). Mož ima tudi dobro pozicijo tam kjer je. Skratka, pridi, tudi tu se da pošteno delat in spodobno živet. Ampak …. je treba pa delat, veš.
Reci kar hočeš, dejstvo ostaja, da se ve, kdo se izseljuje iz domovine. Nesposobneži. Konfliktni ljudje, ki ne znajo delat v sodelovanju z sotalimi. Nemirne duše, ki jih nosi okoli. In nekaj izjem, ki potrjuje to pravilo.

Se pravi, počakali boste, da povprečni luzerji, ki nas v tujini nočejo, doma uredimo zadeve, potem pa pridete nazaj. Da bi svoje nadpovprečne sposobnosti uporabili za to, da bi pomagali to državo izvleči iz dreka, pa ni opcija.

Ja kul, no. Take rabimo.

Ja, seveda. In potem na četrtek v času, ko je v vsej opevani tujini še trd delovnik, ženska bere MON in kraca dolge patetične spise. Ki nenavadno spominjajo na slog Menke 2.

Če si pa mogoče v Ameriki, a si tudi tastaturo s strešicami odnesla tja?

No, naj ti kar takoj povem, da jaz in moj mož preživljava že 25 let našo familijo s poštenim delom. Službo sem brez vez zamenjala dve leti nazaj (veze so bile moje reference). Mož ima tudi dobro pozicijo tam kjer je. Skratka, pridi, tudi tu se da pošteno delat in spodobno živet. Ampak …. je treba pa delat, veš.
Reci kar hočeš, dejstvo ostaja, da se ve, kdo se izseljuje iz domovine. Nesposobneži. Konfliktni ljudje, ki ne znajo delat v sodelovanju z sotalimi. Nemirne duše, ki jih nosi okoli. In nekaj izjem, ki potrjuje to pravilo.[/quote]

Pa saj človek ne more verjeti, kaj pišeš. Konfliktni, nesposobni in podobni odhajajo v tujino?!?!? Halo?!?!? Sedaj je 130.000 brezposelnih, a prostih mest je ca. 800. Vsi moji sodelavci, ki so odšli v tujini, so tam tudi uspešni in sploh ne razmišljajo o vrnitvi domov. Sama delam pošteno, sem tudi nekonfliktna oseba (konfliktnih ljudi se tudi na daleč izogibam, ker ne maram negativne energije) in delam v službi zelo zagnano, pa imam (oz. vsi moji sodelavci) plačo precej nižjo, kot sem jo imela pred petimi leti. Pa ne zato, ker sem nesposobna, ampak zato, ker je kriza potrkala tudi na vrata podjetja, v katerem sem zaposlena sedaj.

Spet to staro blebetanje, kako ste samooklicani nadpovprečneži trpeli neke kalupe povprečja, kako so vas zatirali in ne pustili razvijati potencialov. Kako konkretno so vas pa tlačili v povprečje? Kako so vas zatirali? Kolikor poznam biografije res izjemnih ljudi, ki so ustvarjali pionirske dosežke v svetu, nikomur ni bilo lahko. Tudi v opevani deželi priložnosti ZDA ne. Vsi oni so se prebijali skozi neodobravanje svojih okolij povprečnežev v svojih okoljih in svojih časih. Marsikomu so podelili priznanje šele po smrti. Še več so jih prezrli in pozabili. Ni bilo nikjer kaj dosti drugače kot v Sloveniji. Nastaja pa v moderni dobi razvajenih sončkov in sončic problem, ker si marsikdo zase domišlja, da je nadpovprečen samo zato, ker je trapasta mati v njem videla božansko luč, čeprav je bil samo navadno povprečno tele. In ko tak z izkrivljeno samopodobo pride izpod mamine kikle v življenje, kjer ga ocenjujejo tudi ljudje izven ožjega sorodstva, pride do frustracij, ker ni več tistih pohval in malikovanja, ki ga je bil pri mami deležen ali deležna. Potem pa mislijo, da bodo nadomestne matere našli v tujini.

Imam že kupljeno karto za v Kanado grem najprej k sorodnikom za par mesecev da vidim kako mi je všeč in pa iskati službo seveda tudi. Tu pa nimam službe pa brez prihodnosti sem, jezike pa govorim tekoče tako da to me ne skrbi, si pa že dolgo časa želim poskusiti živeti v angleško govoreči državi.

No, naj ti kar takoj povem, da jaz in moj mož preživljava že 25 let našo familijo s poštenim delom. Službo sem brez vez zamenjala dve leti nazaj (veze so bile moje reference). Mož ima tudi dobro pozicijo tam kjer je. Skratka, pridi, tudi tu se da pošteno delat in spodobno živet. Ampak …. je treba pa delat, veš.
Reci kar hočeš, dejstvo ostaja, da se ve, kdo se izseljuje iz domovine. Nesposobneži. Konfliktni ljudje, ki ne znajo delat v sodelovanju z sotalimi. Nemirne duše, ki jih nosi okoli. In nekaj izjem, ki potrjuje to pravilo.[/quote]

Pa saj človek ne more verjeti, kaj pišeš. Konfliktni, nesposobni in podobni odhajajo v tujino?!?!? Halo?!?!? Sedaj je 130.000 brezposelnih, a prostih mest je ca. 800. Vsi moji sodelavci, ki so odšli v tujini, so tam tudi uspešni in sploh ne razmišljajo o vrnitvi domov. Sama delam pošteno, sem tudi nekonfliktna oseba (konfliktnih ljudi se tudi na daleč izogibam, ker ne maram negativne energije) in delam v službi zelo zagnano, pa imam (oz. vsi moji sodelavci) plačo precej nižjo, kot sem jo imela pred petimi leti. Pa ne zato, ker sem nesposobna, ampak zato, ker je kriza potrkala tudi na vrata podjetja, v katerem sem zaposlena sedaj.[/quote]

pozdravljena!

Ne obremenjuj se z negativci in se sama odlloči po svoji vesti,kar misliš, da je zate najbolje.
Prepričana sem, da si takšna oseba ,ki se zelo dobro prilagodi v novem okolju,timu in nebi imela nobenih težav z domotožjem.Žalostno pa je, da je res veliko ljudi zapustilo to našo lepo domovino.Marsikateri direktor še dela samo za kritje vseh stroškov, davkov…minili so časi,ko so živeli na visoki nogi.Ti evri nimajo nobene vrednosti in tudi dober položaj ti ne prinese veliko denarja.Kriza je udarila skoraj v vseh podjetjih,le v politiki še ne.
Radovednica odloči se tako kot veš, da je najbolje zate.Pravi zmagovalec postaneš le,ko si pripravljeni stopiti čez rob in nič se bat.

Pa saj človek ne more verjeti, kaj pišeš. Konfliktni, nesposobni in podobni odhajajo v tujino?!?!? Halo?!?!? Sedaj je 130.000 brezposelnih, a prostih mest je ca. 800. Vsi moji sodelavci, ki so odšli v tujini, so tam tudi uspešni in sploh ne razmišljajo o vrnitvi domov. Sama delam pošteno, sem tudi nekonfliktna oseba (konfliktnih ljudi se tudi na daleč izogibam, ker ne maram negativne energije) in delam v službi zelo zagnano, pa imam (oz. vsi moji sodelavci) plačo precej nižjo, kot sem jo imela pred petimi leti. Pa ne zato, ker sem nesposobna, ampak zato, ker je kriza potrkala tudi na vrata podjetja, v katerem sem zaposlena sedaj.[/quote]

pozdravljena!

Ne obremenjuj se z negativci in se sama odlloči po svoji vesti,kar misliš, da je zate najbolje.
Prepričana sem, da si takšna oseba ,ki se zelo dobro prilagodi v novem okolju,timu in nebi imela nobenih težav z domotožjem.Žalostno pa je, da je res veliko ljudi zapustilo to našo lepo domovino.Marsikateri direktor še dela samo za kritje vseh stroškov, davkov…minili so časi,ko so živeli na visoki nogi.Ti evri nimajo nobene vrednosti in tudi dober položaj ti ne prinese veliko denarja.Kriza je udarila skoraj v vseh podjetjih,le v politiki še ne.
Radovednica odloči se tako kot veš, da je najbolje zate.Pravi zmagovalec postaneš le,ko si pripravljeni stopiti čez rob in nič se bat.[/quote]

Ojla, sirena! 🙂

Se ne obremenjujem, se jim tudi izogibam v velikem loku. 🙂 Samo sem ji pa morala odgovoriti, ker nisem mogla verjeti …
Res je, in zmagovalec ni tisti, ki vedno zmaga in nikdar ne pade, ampak je tisti, ki nikdar ne odneha in zmeraj vstane. Ja, s pozitivno voljo in vztrajnostjo se da vse doseči … 🙂

Epigraph: “Success is not final, failure is not fatal: it is the courage to continue that counts.” – Churchill

Epigraf 9. epizode (2.sezone) odlične danske nadaljevanke Borge, TV SLO, ob nedeljah 20.00. Ta epizoda je obdelala tudi javno zdravstvo.

Redkokdaj vidite na slovenskih tv programih kaj tako kvalitetnega, ki odslikava tudi način, kako se politika odvija v mali državi SLO. (Saj je tudi Danska mala država. Mimogrede – danska predsednica vlade ima podobno kuhinjo, kot jo imam jaz – navadna državljanka.)

Zakaj se potem politiki ne izselijo, če je to dejstvo ? Saj popolnoma ustrezajo tvojemu opisu tistih, ki se izselijo.
Ali pa je mogoče to že prestaro dejstvo…

Ne moraliziraj! Mi s svojimi prispevki od plač financiramo šolanje, država pa vse več tega denarja ‘zaradi varčevanja’ nameni za poplačilo dolgov eliti.
Če bi tajkuni ne uničili večjega dela gospodarstva in povzročili množično brezposelnost, kateri so sledile mezde namesto plač, bi mladi ostajali tukaj.

No, naj ti kar takoj povem, da jaz in moj mož preživljava že 25 let našo familijo s poštenim delom. Službo sem brez vez zamenjala dve leti nazaj (veze so bile moje reference). Mož ima tudi dobro pozicijo tam kjer je. Skratka, pridi, tudi tu se da pošteno delat in spodobno živet. Ampak …. je treba pa delat, veš.
Reci kar hočeš, dejstvo ostaja, da se ve, kdo se izseljuje iz domovine. Nesposobneži. Konfliktni ljudje, ki ne znajo delat v sodelovanju z sotalimi. Nemirne duše, ki jih nosi okoli. In nekaj izjem, ki potrjuje to pravilo.[/quote]

Ravno obratno. Izseljujejo se sposobni, nesposobnežev v tujini ne bi gledali.

Jaz grem na dopust junija. 🙂