Koliko vas učiteljice kličejo?
Ustavi malo konje.
Petelinjenje in papirckanje je del odrascanja, mislim da se to vsi strinjamo, da je neizogibno, ampak to ne pomeni, da je to dobro obnasanje. In moja naloga strarsa je tudi, da sinu povem, da njegovo dejanje ne podpiram in da ni dobro.
Ker dugace bi moji metali en drugemu papircke po dnevni med gledanjem Zorota… To pa nekako ni, a ne? Mislim, da tudi ce na stvar gledas kot na humor, je to zelo slaba duhovitost.[/quote]
Seveda, doma to povemo otrokom mi starši, v šoli jim to povejo pač učitelji. Če učitelj ne obvlada metanje papirčkov v 6. razerdu, potem za moje pojme nima kaj delat v taki službi. Šola naj bi konec koncev bila podpora vzgojnemu procesu staršev.
Če razumemo metanje papirčkov za pobalinsko foro in če ima polovica otrok v razredu take starše, pomeni, da v razredu z dvajsetimi učenci 10 otrok meče papirčke brez slabe vesti, saj njihovi starši to razumejo kot pobalinsko foro in reakcije razredničarke kot reakcije preobčutljive učiteljice. Od preostalih v razredu pa se pričakuje, da naj prenašajo te pobalinske fore med poukom ali kako? In če nekomu nekaj zlivaš v hrano, in si ta tega ne želi, mu najbrž s tem jed pokvariš, in je to nespoštovanje drugega.
Dokler starši tako razmišljajo, lahko učitelj vloži še in še truda, pa bo uspeh kratkotrajen.
Obrnite vloge in razmislite, ali bi vam bilo prav, da bi v vašega otroka nekdo med uro matematike, ki morda otroku težko gre, metal papirčke. Bi vam bilo prav, če bi kdo vašemu otroku po svojih željah začinjal hrano?
Pobalinske fore tolerirajte doma in morda na dvorišču. V šoli pa je vaš otrok del velike skupine, v kateri upoštevanje pravil in spoštovanje drugega omogočata normalno delo in napredek ter dobro počutje vsakogar.
Mami, zakaj pa se ne bi s sinom pogovorila?
Kot učiteljica povsem razumem vašo učiteljico, saj takšno vedenje otrok pač moti razredno klimo, mir, poslušnost, koncentracijo.
Predstavljaj si enkrat sebe v razredu, kako razlagaš učencem snov, zadaj pa se par maminih sinčkov obmetuje s papirčki ion hkrati še neznansko zabava. Misliš, da je fer do sošolcev, ki jih morda pa snov zanima?!?
Razmisli, pogovori se in poskrbi, da bo tvoj sin v bodoče delal bedarije med odmori 🙂
Pa če bi mogoče z njim odprla pogovor o strpnosti do sočloveka. Očitno se o tem še nista pogovarjala.
Spet iščete probleme pri učiteljici, namesto pri svojem otroku. Ja, na prvi pogled je stvar nedolžna. Vendar ni tako. Predstavlaj si sebe, ko na malici že celo leto ne moreš jesti solate, čeprav ti je všeč. Zakaj? Ker si je tvoj sodelovec domislil, da je to zabavno in ti solato vsak dan zaliva s kisom. Je še smešno? Predstavlajjsi kako ponižano bi se počutila, če bi se ti to dogajalo. Predstavljaj si, da si med sodelavci najmanj priljubljena, se čutiš nesprejeto, potem pa še ta tip s kisom, ki te ponižuje in kvari kosilo. Vidiš, ni več smešno. Samo z drugega zornega kota moraš pogledati in si priznati, da učiteljica gor ali dol, tvoj otrok dela narobe.
Pa še tiste, ki pravite, da je to normalno, saj je bilo v naših časih tudi tako. Ja, normalno za tiste, ki smo kdaj kaj ušpičili, a če vprašate takrat zasmehovane sošolce, boste najbrž dobile drugačen odgovor. Kot odrasel mora vsakdo sprevideti, da to ni bilo in ni prav.
Prvi odstavek naj si prebere folk.
Otroci se doma obnašajo točno tako kot jim starši dovoljujemo. V šoli jaz nimam vpliva. Zakaj ne? Jaz doma lahko držim pridige, usmerjam, povem kaj je narobe in prav. Na dogajanje v šoli pa lahko vplivajo samo učitelji in vodstvo šole. Da se prelaga odgovornost in pomanjkanje avtoritete z telefonskimi klici zaradi papirčka in malo kisa je potem z zaposlenimi nekaj hudo narobe.
Doma imam jaz avtoriteto, na dvorišču naj se otroci sami kregajo in se imajo radi. V šoli pa naj poskrbijo, da bo sistem deloval.
A pri učiteljih so pa lahko odstopanja. Eden dovoli vse, pri drugem lahko sedijo na mizah, pri tretjem pa bo en papirček, ki leti po razredu obravnavan kot najhujši kriminal.
Oh dajte no. Šolski sistem je tisti, ki dovoljuje, da se otroci obnašajo tako kot se. Zakaj bi se jaz obremenjevala, če ena učiteljica lahko obvlada ves razred. To ni moj problem. Oni so se odločili za ta poklic in potem naj sami poskrbijo za svojo avtoriteto. Meni tudi v službi ni lahko. Vsak dan se najde kakšen, ki te malo preizkuša. In jaz sem tista, ki se postavim zase.
In šola je vzgojno izobraževalna ustanova. Učitelji so tisti, ki motivirajo učence in jih pripravijo za delo v skupini, v razredu. Kako delovati med seboj, si pomagati med seboj, kako poslušati eden drugega, kdaj biti tiho, kdaj dvigniti roko……..
Prvi odstavek naj si prebere folk.
Otroci se doma obnašajo točno tako kot jim starši dovoljujemo. V šoli jaz nimam vpliva. Zakaj ne? Jaz doma lahko držim pridige, usmerjam, povem kaj je narobe in prav. Na dogajanje v šoli pa lahko vplivajo samo učitelji in vodstvo šole. Da se prelaga odgovornost in pomanjkanje avtoritete z telefonskimi klici zaradi papirčka in malo kisa je potem z zaposlenimi nekaj hudo narobe.
Doma imam jaz avtoriteto, na dvorišču naj se otroci sami kregajo in se imajo radi. V šoli pa naj poskrbijo, da bo sistem deloval.
A pri učiteljih so pa lahko odstopanja. Eden dovoli vse, pri drugem lahko sedijo na mizah, pri tretjem pa bo en papirček, ki leti po razredu obravnavan kot najhujši kriminal.
Oh dajte no. Šolski sistem je tisti, ki dovoljuje, da se otroci obnašajo tako kot se. Zakaj bi se jaz obremenjevala, če ena učiteljica lahko obvlada ves razred. To ni moj problem. Oni so se odločili za ta poklic in potem naj sami poskrbijo za svojo avtoriteto. Meni tudi v službi ni lahko. Vsak dan se najde kakšen, ki te malo preizkuša. In jaz sem tista, ki se postavim zase.
In šola je vzgojno izobraževalna ustanova. Učitelji so tisti, ki motivirajo učence in jih pripravijo za delo v skupini, v razredu. Kako delovati med seboj, si pomagati med seboj, kako poslušati eden drugega, kdaj biti tiho, kdaj dvigniti roko……..[/quote]
Kar si napisala, se slisi nekako tako:
Ko je otrok z mano, je moj problem, ko pa mene ni zraven, je problem tistega, s katerim je.
Se ti to zdi prav?
Strinjam se, da jaz ne morem postavljati red v razredu, ker sem le mama enega od otrok in da je na ucitelju, da vzpostavi red. Sama sem nickolikokrat rekla, da bi ucitelji morali imeti “solanje” v to smer. Ampak imeti v razredu 20 sonckov in imeti avtoriteto je utopicno razmisljanje!
Mogoce sem jaz res konzervativna, ampak sem svojim jasno dala do znanja, da ne zelim, da me ucitelji klicejo v solo zaradi “neobnasanja”. Pika. Ni debate. Pa jim je drugace marsikaj dovoljeno in imajo vec svobode v primerjavi z vrstniki, samo tiste meje, ki jih imajo, so pa trdne.
Pa dajte svoje otroke vzgojit! Pa ne zaradi ucitelja ali drugih otrok, ampak zaradi sebe! Vi boste imeli manj tezav z njimi! Ali pa itak v svoji zaslepljenosti teh tezav ne boste videli…
Ko je naš mlajši v drugem razredu dobil novo učiteljico, se je začelo. Ni bilo klicev, so bili pa podpisi. Prvi, drugi tretji, vsakemu je sledil pogovor z otrokom. Ko je prišel četri, sem napislal odgovor učiteljici, jo povprašala naj pridemo v šolo, ji razložila, da smo se z otrokom resno pogovorili (čeprav v resnici “kršitve” res niso bile “hude”). In sem dobila njen pisni odgovor. Vaš otrok je priden in nič težaven, sploh nisem vedela, da sem mu dala toliko podpisov itd. . In potem mi je počil film. Sem ji odgovorila, da naj me v primeru kršitve pokliče po telefonu, saj njenih “dopisov” ne bom več podpisovala”, če nimajo pravega pomena.
In nikoli me niso poklicali zaradi nobenega od otrok več….
je pa moje mnenje tako. Res je da smo starši prvi, ki otroke vzgajamo, ampak tudi učitelji jih. Avtoriteteo doma vzpostavimo starši, v šoli pa učitelji. Nakteri to znamo in nakateri tega ne znajo Doma in v šoli. Včasih pa moramo stopiti skupaj in narediti res skupaj.
Se strinjam, da vsak vzpostavlja svojo avtoriteto.
Ampak da bi otrok uposteval ucitelja, morajo starsi postavit tako vzgojo. Ce dajo starsi otroku jasno vedet, da spostujejo ucitelja in da zahtevajo od svojega soncka primerno obnasanje in primerno spostovanje, potem ni problema, ucitelj niti nima velikega dela z vzgajanjem in se lahko posveti ucenju. V nasprotnem pa imamo razrednika, ki vpije na vsakem roditeljskem sestanku, da kaksna razpuscena mularija je to…
Danes prides v solo in se ne ve, kdo koga J***, soncki ucitelje, ucitelji soncke in oboji starse…
Kako morete bit ene tako zahojene?
Ženska vpraša za nasvet, sigutno ne zato, ker se ji ne da vzgajat, ampka zato, ker se briga za otroke, menda. Verjamem, da take tudi ZNAJO in ŽELIJO vzgajat in tudi delajo na tem!
Kako ne morete ene razumeti, da otroci niso roboti in imajo svojo voljo, kar je tudi prav, ne pa da mu jo zatreš že v kali!
Avtorica – jaz bi zaropotala v šoli. Take stvari mora rešit učitelj, če si ne zna zagotoviti avtoritete, naj ga zamenjajo! Da se 11 letnik ne bo malo poheca, ma boh pomagaj, kam smo prišli no. Pol pa ni čudno, da so fantje vse bolj podobni puncam in preživjo več časa v kopalnici, namesto, da bi se podili zunaj![/quote]
Če sem prav razumela jo niso klicali, ker je tekel pet krogov po telovadnici ali po razredu med odmorom, temveč zato, ker se je igral s hrano (norčeval) in ker je metal stvari v drugega učenca. In mogoče je bila to tista pika na i v tistem dnevu, da je učiteljici pač bilo dovolj.
Moji otroci vedo, da se s hrano ne igra, ne razmetava, sploh, pa da se po tujih krožnikih ne brska. In tudi moj otrok ima sošolca, ki enkrat našemu vzame svinčnik, drugič mu skrije copate, tretjič mu počečka hlače – pa to dela tudi drugim ( pa običajno te stvari vedno dela le za hec). In veš pri našem fantu v razredu, zdaj puncam ne dovolijo, da ga hodijo špecat učiteljici, ker se je že nekajkrat zgodilo, da so za kazen vsi ostali brez športne vzgoje. Tako raje potrpijo, ali pa komu prekipi in temu sledi pretep.
Ne vem kako je vzgajati takega aktivneža, vendar vem, da ga jaz zagotovo ne bi zagovarjala pred razredničarko in pred drugimi starši, da pač se mora znoret, da je pač otrok. Dala bi mu druge možnosti za pokurit odvečno energijo po šoli. Pa veliko bi se pogovarjala z njim in mu skušala razložit kaj se sme in kaj ne.
Moj sin je zadnjič prišel domov z novico, da so nekaj morali delati po skupinah. In z xy (tisim, ki venomer nagaja) ni hotel biti nihče. pa je potem moj sin ko je končal v svoji skupini opazil xy kako žalosten pogleduje, če bi kdo še z njim delal. In je šel moj sin do njega in je povedal, da so se xy usta raztegnila do ušes. In tisti dan mu ni nič nagajal. In moj sin je ugotovil, da xy s svojim nagajanjem samo hoče pokazati, da bi se rad igral ali bil prijatelj s kom, samo, da to ne zna povedati, potem pa pokaže na napačen način. Je pa xy edinec – pa da me ne napadete nič nimam proti edincem.
Prvi odstavek naj si prebere folk.
Otroci se doma obnašajo točno tako kot jim starši dovoljujemo. V šoli jaz nimam vpliva. Zakaj ne? Jaz doma lahko držim pridige, usmerjam, povem kaj je narobe in prav. Na dogajanje v šoli pa lahko vplivajo samo učitelji in vodstvo šole. Da se prelaga odgovornost in pomanjkanje avtoritete z telefonskimi klici zaradi papirčka in malo kisa je potem z zaposlenimi nekaj hudo narobe.
Doma imam jaz avtoriteto, na dvorišču naj se otroci sami kregajo in se imajo radi. V šoli pa naj poskrbijo, da bo sistem deloval.
A pri učiteljih so pa lahko odstopanja. Eden dovoli vse, pri drugem lahko sedijo na mizah, pri tretjem pa bo en papirček, ki leti po razredu obravnavan kot najhujši kriminal.
Oh dajte no. Šolski sistem je tisti, ki dovoljuje, da se otroci obnašajo tako kot se. Zakaj bi se jaz obremenjevala, če ena učiteljica lahko obvlada ves razred. To ni moj problem. Oni so se odločili za ta poklic in potem naj sami poskrbijo za svojo avtoriteto. Meni tudi v službi ni lahko. Vsak dan se najde kakšen, ki te malo preizkuša. In jaz sem tista, ki se postavim zase.
In šola je vzgojno izobraževalna ustanova. Učitelji so tisti, ki motivirajo učence in jih pripravijo za delo v skupini, v razredu. Kako delovati med seboj, si pomagati med seboj, kako poslušati eden drugega, kdaj biti tiho, kdaj dvigniti roko……..[/quote]
Kar si napisala, se slisi nekako tako:
Ko je otrok z mano, je moj problem, ko pa mene ni zraven, je problem tistega, s katerim je.
Se ti to zdi prav?
Strinjam se, da jaz ne morem postavljati red v razredu, ker sem le mama enega od otrok in da je na ucitelju, da vzpostavi red. Sama sem nickolikokrat rekla, da bi ucitelji morali imeti “solanje” v to smer. Ampak imeti v razredu 20 sonckov in imeti avtoriteto je utopicno razmisljanje!
Mogoce sem jaz res konzervativna, ampak sem svojim jasno dala do znanja, da ne zelim, da me ucitelji klicejo v solo zaradi “neobnasanja”. Pika. Ni debate. Pa jim je drugace marsikaj dovoljeno in imajo vec svobode v primerjavi z vrstniki, samo tiste meje, ki jih imajo, so pa trdne.
Pa dajte svoje otroke vzgojit! Pa ne zaradi ucitelja ali drugih otrok, ampak zaradi sebe! Vi boste imeli manj tezav z njimi! Ali pa itak v svoji zaslepljenosti teh tezav ne boste videli…[/quote]
Tako slišiš ti. A hkrati se predobro zavedaš kaj sem hotela povedati.
VZGOJA DOMA je najpomebnejša! Tukaj se začne, vendar ne konča…..
Kako morete bit ene tako zahojene?
Ženska vpraša za nasvet, sigutno ne zato, ker se ji ne da vzgajat, ampka zato, ker se briga za otroke, menda. Verjamem, da take tudi ZNAJO in ŽELIJO vzgajat in tudi delajo na tem!
Kako ne morete ene razumeti, da otroci niso roboti in imajo svojo voljo, kar je tudi prav, ne pa da mu jo zatreš že v kali!
Avtorica – jaz bi zaropotala v šoli. Take stvari mora rešit učitelj, če si ne zna zagotoviti avtoritete, naj ga zamenjajo! Da se 11 letnik ne bo malo poheca, ma boh pomagaj, kam smo prišli no. Pol pa ni čudno, da so fantje vse bolj podobni puncam in preživjo več časa v kopalnici, namesto, da bi se podili zunaj![/quote]
Se kar strinjam s tabo. Nekatere učiteljice so res nesposobne se spopadat s situacijami, ki so bolj nedožne narave. Mi smo v 2.r v 2 mesecih dobili domov 11 podpisov v beležki, za brez veze. Ućiteljica je bila mlada, histerična in vsi fantje po vrsti so bili nemogoči. Pri drugih učiteljicah z njim nismo imeli nobenih težav.
Samo glede hrane pa sama nisem zagovornik niti minimalnega hecanja. Je sin omenil, da se tudi pri njih to počne. Sem mu zabičala, če bo zaradi takih neumnosti lačen zaradi nekoga drugega mora to nemudoma povedati.