Bistveno je poudarjeno.

Kaj pa se poenostavi s poroko?

Moski ne more it na slabse v sexu ,zenska pa v materijalnih dobrinah-zivljenskih razmerah….velika vecina zvez ki jih jaz poznam se dosledno drzi tega 🙂
Sledi da jih je zelo malo srecnih v odnosih….

Ampak si pa vseeno poročena, kajne? Kako bi se počutila, če bi bila z enim dedcem precej let, z njim imela tudi otroke, ampak poročil te pa ne bi?
[/quote]

Jaz sem prepričana da tole pišete ene zafrustrirane ženske. Take, ki vam je edini dosežek v lajfu poroka.
Vedno je tisto “poročil te ne bi”. A sploh veste, da obstaja opcija, ko se ženska ne želi poročit, ker ji ni do tega? In da bo moški skočil takoj, ko bo ženska rekla “zdaj bi pa se”. (Govorim po sebi, ker prstan(e) imam, nimam pa veselja do organizacije poroke. Zdaj mi je bolj všeč, ko se lahko vsaj brez prič poročiš, tako da bom mogoče kar to naredila, enkrat pač.)

Čist zmotno je mislit, da vsaka ženska hoče poroko. Enako zmotno kot to, da vsaka hoče otroke. Ko pa to ni res.

Meni osebno se pa zdi neumno, da mladi po 10-20k dajo za poroko, nimajo pa niti nikjer za živet. Ali še hujše, da starši dajejo denar za poroko. Kako pokazat svetu da si odrasel in own-aš life? Rečt mamici pa atiju za keš za poroko.

Ene se mi res smilite.

seveda je razlika, neporočeni moški lahko kadarkoli odide, medtem ko poročeni ne more. Seveda poročenemu to ne pride niti na misel, ker če je dal obljubo, se še ni zgodilo, da bi jo kakšen moški prelomil. Oz. če jo je že prelomil, jo je zato, ker ga je druga ženska k temu napeljala in se je kmalu iskreno pokesal.
[/quote]

Tudi poročen lahko kadarkoli odide.
Če pa misliš finančno, pa tudi pri izvenzakonski zvezi ne moraš kar tako narazen. Če so vpleteni otroci, pa sploh ne.

Kaj pa je tista birokracija, ki vse bistveno poenostavi? Naju ni nikoli nihče vprašal po statusu. Samo pred porodom je moral oče otrok podpisati, da priznava očetovstvo. Tistih par minut si pa že človek vzame 🙂 Poroka bi bila preceeej zamudnejša in definitivno neprimerno dražja kot to. Tako da… še kar ne vemo, kje so tiste bistvene razlike. Pa sva uspešno na koruzi že skoraj 20 let, tako kot večina najinih prijateljev in znancev.

Jaz sem prepričana da tole pišete ene zafrustrirane ženske. Take, ki vam je edini dosežek v lajfu poroka.
Vedno je tisto “poročil te ne bi”. A sploh veste, da obstaja opcija, ko se ženska ne želi poročit, ker ji ni do tega? In da bo moški skočil takoj, ko bo ženska rekla “zdaj bi pa se”. (Govorim po sebi, ker prstan(e) imam, nimam pa veselja do organizacije poroke. Zdaj mi je bolj všeč, ko se lahko vsaj brez prič poročiš, tako da bom mogoče kar to naredila, enkrat pač.)

Čist zmotno je mislit, da vsaka ženska hoče poroko. Enako zmotno kot to, da vsaka hoče otroke. Ko pa to ni res.

Meni osebno se pa zdi neumno, da mladi po 10-20k dajo za poroko, nimajo pa niti nikjer za živet. Ali še hujše, da starši dajejo denar za poroko. Kako pokazat svetu da si odrasel in own-aš life? Rečt mamici pa atiju za keš za poroko.

Ene se mi res smilite.
[/quote]

Se strinjam! 🙂
Midva sva se poročila sama, brez kogarkoli in mi sploh ni žal.
Moja poroka je moja odločitev in nobenemu nisem želela z njo delati stroškov. Še “dekliščino”, ki je bil bolj weekend getaway z babami sem v celoti financirala sama. In prav lepo je bilo 🙂

Kaj pa je tista birokracija, ki vse bistveno poenostavi? Naju ni nikoli nihče vprašal po statusu. Samo pred porodom je moral oče otrok podpisati, da priznava očetovstvo. Tistih par minut si pa že človek vzame 🙂 Poroka bi bila preceeej zamudnejša in definitivno neprimerno dražja kot to. Tako da… še kar ne vemo, kje so tiste bistvene razlike. Pa sva uspešno na koruzi že skoraj 20 let, tako kot večina najinih prijateljev in znancev.
[/quote]

Poroka je zastonj.
Ohcet je drag. Saj ga ne rabiš imet. Ne me razumet narobe, vsak naj živi kot hoče, noben papir ni zagotovilo, ampak imam občutek da se ti malce tolažiš.

Sva poročena, ker sva hotela biti poročena in ne, ker sva hotela delati predstavo za druge. Samo starši, sorojenci in njihovi partnerji in otroci. Skupaj nas je bilo 14 in smo se dobili pred mestno hišo, po ceremoniji pa šli na kosilo v restavracijo zraven. Potem smo vsi skupaj šli še na sprehod ob bližnjem jezeru (jaz sem se iz obleke dala v civil) in je bilo to za vse eno lepo popoldne v krogu družine.

Skupaj sva 22 let, ves čas tudi živiva skupaj. Objemov, poljubov, za dobro jutro, za lahko noč, kar tako čez dan, dotikov, spanja v objemu in držanja za roke ne manjka. Jaz ga imam res globoko iz srca rada in mislim ter čutim, da ima tudi on mene. Rada sva skupaj, rada se pogovarjava, si pomagava, se hecava in smejeva. Skrbiva drug za drugega.

Sva kdaj tečna, a do drugega nikoli žaljiva ali kako drugače nasilna. Si pustiva tudi prostor ‘zase’ in ne teživa, če bi en rad nekam šel, drugi pa ostal doma. Ne teži tisti, ki gre potem sam, in ne tečnari tisti, ki je raje ostal doma. Imava skupne hobije. O življenju, okolju in drugih ljudeh seveda nimava vedno enakega mnenja, a v bistvenih stvareh sva si zelo podobna, tako da kompromisov ni potrebno prav dostikrat sklepati.

Ne vem, kako je pri drugih oz. kako čutijo, a za naju lahko rečem, da sva srečna en z drugim. Mislim, da imava kar nekaj možnosti, da srečno vezo podaljšava še za kako desetletje.

Kaj pa je tista birokracija, ki vse bistveno poenostavi? Naju ni nikoli nihče vprašal po statusu. Samo pred porodom je moral oče otrok podpisati, da priznava očetovstvo. Tistih par minut si pa že človek vzame 🙂 Poroka bi bila preceeej zamudnejša in definitivno neprimerno dražja kot to. Tako da… še kar ne vemo, kje so tiste bistvene razlike. Pa sva uspešno na koruzi že skoraj 20 let, tako kot večina najinih prijateljev in znancev.
[/quote]
V “nekih davnih časih” je bil to dejavnik pri najemu kredita (pojma nimam če je še), dalo se je seveda urediti tudi kot “koruznika”, pa, kot si rekla pri priznanju otroka pa morda še kje. In priznam, da tudi midva tega “papirja” že dolgo nisva uporabila.
A pač imam nekako rad “transparentne” zadeve 🙂

meni je vseeno, ali ste poročeni, ali niste, delajte, kakor vam paše.
poznam srečne koruznike in nesrečne zakonce in obratno. srečne zakonce in nesrečne koruznike.

kakor komu drago. v naši familiji so po moji oceni 2 kolikor toliko solidna zakonska para, 2 kolikor toliko solidna koruzniška para in en koruzniški par, ki se mantra…. na zadnjem družinskem srečanju nista drug z drugim spregovorila niti besede. pa 2 mala otroka imata.

meni je najbolj važno, da sva midva srečna. ali sva poročena ali ne pa zdaj ne bom razkrivala 😛

Poroka je zastonj.
Ohcet je drag. Saj ga ne rabiš imet. Ne me razumet narobe, vsak naj živi kot hoče, noben papir ni zagotovilo, ampak imam občutek da se ti malce tolažiš.
[/quote]

V kakšnem smislu se tolažim? Meni od nekdaj ni do porok, takih ali drugačnih, ker v tem ne vidim smisla. Pa sem bila na mnogih. Zabavo (v primeru poroke ohcet, ki je mimogrede ž. spola), če ti je do tega, pa lahko organiziraš kadar koli.
Poroka pač ni zastonj, je pa včasih zaman 🙂 Če se dva razumeta, ujameta in se imata rada, tega ne rabita imeti še črno na belem.

Pri naju zelo podobno, skupaj 21 let in se imava fajn. Srečna…

En moj frend se je poročil z bosančico, drugače čisto poslovenjena, pametna in vse…samo priimek je imela res južni..zdaj pa je čisto naša.. 😬

Kaj bi pa ti rad povedal da bosanska ne more bit pametna in kulturna preden se ne posloveni Al kaj.?

Kaj bi pa ti rad povedal da bosanska ne more bit pametna in kulturna preden se ne posloveni Al kaj.?
[/quote]

Nene, krasna je lahko, tako kot njena žlahta in njihov priimek..

V citiranem tekstu sem označil stavek- zdi se mi super definicija srečne zveze!

Glede tvojega vprašanja oz samo-izpraševanja;
Ni uspeh samo dobra dosmrtna zveza, temveč (po moje) vsak dan/teden dobre zveze. Torej možnosti uspeha niso tako majhne.
Dejstvo da tudi dobre zveze razpadejo ne pomeni nič groznega. Če imaš npr. za seboj 2 leti dobre zveze, to pomeni da rabiš še dve “slabi” leti, da si statistično v sredini oz. v povprečju…

Zelo daleč od ruske rulete. Plus dejstvo, da tudi če se zadeva sproži… še vedno nisi mrtev, samo sam. Enako, kot če sploh ne poskusiš.
[/quote]
Huh… zanimivo.

Sam smiselnost pravno-formalne zveze, pa ce gre za zakon ali koruznistvo, vidim v matematicni limiti zgoraj definirane srecne zveze.
Drugace povedano, raziskave kazejo, da ce spremljamo 1000 parov, bo odstotek zakonov, kjer sta po zgornji definiciji summa summarum oba partnerja srecno vezana, iz leta v leto padal in v limiti pristal na cca. 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Vecina jih zacne srecnih. Drugace se ne bi porocili. Po 10 letih pa je ravno obratno.

Osebno me dalec najbolj skrbijo zakonske posledica locitve. Zame nesprejemljivo tveganje. Razumem pa, da primerljiva partnerja brez otrok teh skrbi nimata.

Drugi del pa je vsekakor odprt za debato. Namrec, vsi vemo, da so v vsaki zvezi tako dobra kot slaba obdobja. In, trditev, da ce se ti izide, da imas vec pozitivnih kot negativnih let, zveni logicno.
No, pa razmislimo malo kako to v realnosti ponavadi zgleda. Trdim, da ima velika vecina zvez na zacetku, v prvih mesecih, letih, neprimerno vec pozitivnih kot negativnih obdobij. In obratno, dlje kot zveza traje. Gre za logicno posledico prej opisane matematicne funkcije.
Optimizirano zivljenje je torej prej niz krajsih zvez v katerih partnerja vztrajata dokler se cedita med in mleko, kot vztrajanje v eni, ki statisticno limitira proti 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} srecnih zvez.

V kakšnem smislu se tolažim? Meni od nekdaj ni do porok, takih ali drugačnih, ker v tem ne vidim smisla. Pa sem bila na mnogih. Zabavo (v primeru poroke ohcet, ki je mimogrede ž. spola), če ti je do tega, pa lahko organiziraš kadar koli.
Poroka pač ni zastonj, je pa včasih zaman 🙂 Če se dva razumeta, ujameta in se imata rada, tega ne rabita imeti še črno na belem.
[/quote]

Tvoj argument, zakaj nisi poročena, je ta:
“Poroka bi bila preceeej zamudnejša in definitivno neprimerno dražja kot to”

Kar sem ti lepo napisala, da ni res. Potem si napisala, da ne rabiš papirja in vse ostale zlajnane fore. Kakorkoli, meni zveniš kot oseba, ki se tolaži. Ne želim te užaliti ali napadati, ampak mogoče bi bilo fajn, da razmisliš pri sebi, česa si želiš. Naša sodelavka se je z možem proočila pri 50ih, priči pa sta jima bili njuni odrasli hčerki. Ni treba živet v neki laži in s fasado “jaz tega ne rabim”. In potem, ko to nekdo izpostavi, se počutit užaljeno in it takoj v grammar nazi fazo. 😀

V kakšnem smislu se tolažim? Meni od nekdaj ni do porok, takih ali drugačnih, ker v tem ne vidim smisla. Pa sem bila na mnogih. Zabavo (v primeru poroke ohcet, ki je mimogrede ž. spola), če ti je do tega, pa lahko organiziraš kadar koli.
Poroka pač ni zastonj, je pa včasih zaman 🙂 Če se dva razumeta, ujameta in se imata rada, tega ne rabita imeti še črno na belem.
[/quote]

poroka ni nič dragega (plačaš nekaj takse) in denar gotovo ni razlog, da se nekdo ne more poročiti. Tudi kaj hudo zamudnega ni, je več dela z vsakoletnim vlaganjem za otroške dodatke, štipendije (temu se nihče ne odreče zaradi papirologije a ni to zanimivo?).
Glede na našo zakonodajo, pa tudi ne prinese nič bistvenega, razen da moraš v kakšnih primerih posebej dokazovat obstoj zveze.
Zato se občasno dogaja, da se dva poročita na stara leta po uhuhu letih veze, zato, da v primeru smrti enega olajšata papirologijo preživelemu.

Midva sva poročena, poroka pa ni bila draga, saj sva morala gledati na finance.
Skupaj sva že skoraj 15 let od tega desetletje poročena. Še vedno je to to. Pa sva šla čez precej težke stvari a vseeno.. to je to.

O tem govorim, ko omenjam, da je razmišljanje, da se morata v zvezi nenehno cediti med in mleko, izraz nezrelosti. S tem dobiš človeka, ki se izmika odgovornosti in rasti na vseh področjih.

O tem govorim, ko omenjam, da je razmišljanje, da se morata v zvezi nenehno cediti med in mleko, izraz nezrelosti. S tem dobiš človeka, ki se izmika odgovornosti in rasti na vseh področjih.
[/quote]
Tako to ti vidis. Stroka pa razlozi, da velika vecina zvez dolgorocno limitira proti trajni nesreci, zato ker smo tako biolosko pogojeni. In, ne bos verjela, zenske ste tiste, ki po vecini ne zmorete vztrajati. Starejsemu moskemu to dosti uspe. Medtem, ko je mlajsi mosti tisti, ki bolj kot zenska biolosko pogojeno potrebuje pestrost.

V bistvu je ravno obratno od tvoje trditve. Z rastjo na sveh podrocjih razumes to kar sem ti zgoraj napisal. Do samega sebe odgovorno obnasanje pa je tocno to kar sem ti napisal da ocnem. Medtem, ko je poroka do razveze na zeljo zenske, navadno ignoriranje biolosko pogojene realnosti. Tako kot ni nic zrelega na veke vztrajati v mrtvi zvezi. Mrtvi zato, ker zenski vec ni. Biolosko pogojeno. Kapis?