Koliko ženskam res pomeni poroka?
Moja meni skos teži s poroko jaz sem ji pa že ničkolikokrat omenil, da mi do poroke ni in da se verjetno ne bom nikoli poročil, ker mi je to kr neki. A vam ženskam poroka res pomeni toliko, da z njo tako najedate? Da raje ne omenim, koliko poročenih se dandaes loči tko da še en razlog več, da je poroka res kr neki – večna zvestoba in podoben “larifari”.
odvisno kako si predstavljaš življenje. eni ga načrtujejo in resno vzamejo družinsko življenje, moški večinoma se mi zdi gledajo bolj na to, da imajo reden seks in gospodinjski servis.
vprašaj svojo , kaj njej pomeni in zakaj se ona hoče poročiti. Še bolj pomembno pa je, da se iskreno pogovorita o ciljih v življenju. Ker je pošteno, da sta odkrita drug do drugega, in ne, da ji ti po seksu obljubljaš vse mogoče s figo v žepu.
osebno meni, do poroke kot velikega dogodka nikoli v življenju ni bilo. Sicer bi se z enim moškim celo poročila, ker mi je to intimno veliko pomenilo. Sedaj sem na stališču, da moram v zvezi vsak dan imeti plus na svojem računu, neizgovorjena pričakovanja pa si naj vsak vtakne, kamor si jih želi.
ne vem, kaj misliš da boš izvedel tule.
Vsi poročeni ti bodo pisali, da je poroka nujna, da brez nje nisi pravi moški, nista pravi par, nista resna ….
Itq prevladuje mišljenje, da ženka samo čaka, da bo lahko načrtovala popolno sanjsko poroko …
Zase ti lahko povem, da sem zaročena 7 let in nimam nobene želje po poroki. V bistvu bi se moj poročil, če bi seveda kdo drug vse okoli poroke zrihtal, zame pa vem, da bi mi bilo vse to okoli poroke zelo stresno. Toliko stvari gre lahko narobe in res nimam potrebe, da bo najino zvezo ‘potrdili’ eni sorodniki, ki jih drugače nikoli ne vidim. Poleg tega te še obrejo na vsakem koraku – obleke, prstani, hrana …
Celo tako čudna sem, da me ne moti, da imamo različne priimke – jaz svojega pratner in otroci pa svojega.
Zraven tega še ne verjamem tistemu priljubljenemu argumentu, da poročeni ‘težje’ prevarajo. Zaradi tistega podpisanega papirja te varalica ne bo nič manj varala.
Itak se bo vsulo po tebi, da ji moraš ustreči in se poročiti – poročeni so zelo tečni glede tega, ker bi radi, da jih čim več potegnejo v isto godljo, v kateri so sami in jim je takooooooooooo ‘super’
Lej ene na forumu, da se ne želijo poročit, doma pa obratno 🙂
No z mano je tako… nisem nekaj prej sanjala kako bo, ko se bom poročila. Nisem načrtovala vse v piko. Sem bila pa trdnega mnenja, da se nama ni treba poročit, samo potem ne bom zanosila. Sem kljub mladim letom še “staromodna” tako da sem hotla, da bi imeli, v primeru otroka, vsi isti priimek – tako otrok kot tudi midva in nobenih koplikacij s stvarmi, ki jih imaš če nisi poročen (niti se nisem poglabljala kje je lahko problem in kje ne).
In je šlo vse normalno 7 let. Potem pa se je moj odločil, da bi se rad oženil z mano (pa je bil prej tudi mnenja da se ne bo), s tem da ni bil pritisk otrok, ker sva potem še dobro leto uživala skupaj v zakonskem stanu predno sem zanosila.
No zdj bo 3 leta (ni neka dolga doba), ampak vse klapa super – pač tako kot je klapalo prej. Ni razlike. 🙂
Aja edina stvar, ki sem se jo pa držala pri poroki pa je bila – ne kompliciraj!!! Mojga nisem vplatala v bedarije, saj ga je že moja tašča čist ob živce spravila. Vso organizacijo sem imela bolj ali manj sama čez. Z malenkostmi (sedežni red, prtički, sendivčki, in ne vem kaj še vse) se nisem obremenjevala.
Meni veliko pomeni, nekaterim pa nič. Pač časi so taki, čeprav to nakladanje,da je samo papir, ampak red zakonitost se mora nekje začeti. če ni važen papir za poroko, saj je itak vseeno, tudi ni važno spoštovati zakonov, saj je itak vseeno, če te slučajno ne dobijo. če bi te partnerske zveze ne bi bile izenačene s poročenimi, bi bila zadeva drugačna, verjemite, recimo priimki otrok, dedovanje…. tukaj pa je itak vseeno.
če je vse vseeno, je pač vseeno, samo lepo prosim ne glejte v moj pisker.
Tukaj se toliko omenja spoštovanje enega drugega in na principu, če sva nevezana se bolj spoštujeva. Razveze so drage, ne niso samo pri razvezi je potrebno več ukrepati in imeti večjo voljo, da odideš.
kljub vsemu se mi zdi poroka vsaj za mene en lep dogodek, kateri se ne pozabi, pač eni niso za to, ker hočejo biti modernejši. ženske smo bolj romantične, ampak tudi to ni več v redu.
Lejga, če ti omenja poroko potem pa se le poroči. A ni nekaj najlepšega ko svojo drago razveseliš? boš že potrpel če tebi ni do poroke. Tiste ki jih mož ni nikoli zaprosil za roko bodo rekle da je poroka brezveze. Največja bedarija današnjega časa pa je ko smo izenačili poroko z izvenzakonsko skupnostjo
Poroka pri meni sicer ni bila nikoli veliki življenjski cilj, ampak po petih letih skupnega življenja sva se s fantom odločila za otroka in potem v nosečnosti (morda pod vplivom hormonov) še za poroko – tudi praktično nama je bilo, da sva potem uredila vse dokumente z novim bivališčem in priimkom naenkrat. Sva pa se poročila med tednom, brez pompa, z najožjimi sorodniki smo šli na kosilo, privoščila sva si krajše potovanje in to je to. Mi je pa fanj, da lahko moža sedaj predstavim kot moža in ne fanta/partnerja (fant je smešno pri 50ih, partner pa se mi zdi tako brezosebno, ne vem. Imava se enako lepo še naprej, smo sedaj trije, od poroke je minilo 6 let.
Tebi svetujem, da prisluhneš svoji punci – in sebi. To je vendarle ena taka stvar, ki njej veliko pomeni, in če ti trmasto vztrajaš pri svojem samo iz “inata” in ne iz kakšnega konkretnega razloga, potem pač, si mislim, da ti tudi zveza kaj dosti ne pomeni. Seveda pa se mi tudi zdi, da punca ne bo najbolj srečna, če se poročiš samo zato, da bo mir. Torej razmisli, ali gre samo za predsodek proti poroki, ali je kakšen večji razlog, zakaj nočeš iti v to. Tvoji argumenti, da se jih veliko loči in da poroka ne garantira zvestobe, so za lase privlečeni. Konec koncev poroka ni usodna, saj ni nek smrtni virus.
Odgovor na to vprašanje je podoben tistemu na vprašanje:koliko moškim res pomeni poroka! Enim veliko,drugim nič,tretjim je bolj ali manj vseeno… skratka-ne sprašuj drugih,pač pa svojo drago.Če njej veliko pomeni,tebi pa pač ne(nisi pa apriori proti),potem bi lahko bil kompromis ena bolj intimna poroka.Pač tako njo osrečiš,sam pa tudi nimaš preveč cirkusa.Če pa si ti striktno proti-potem pa imata večji problem.
Jaz popolnoma enako. Ne da se mi je na na sam poročni dan zgodilo karkoli hudega, ampak nimam pa tudi prav nič lepih spominov nanj. Pač, to nisem jaz. Je bilo vse skupaj nujno zlo, ki sem ga (no, sva ga) omejila na najmanj kar je bilo možno.[/quote]
Še ena taka, ker takrat koruzništvo ni bilo dopustno. Niti nove obleke si nisem kupila, niti k frizerju nisem šla.
Me veseli, da nas je več takih. Sem že mislila, da sem samo jaz čudna.