Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Kolineeeeeeeeeeeee

Kolineeeeeeeeeeeee

Evo vam eno Odo gudeki od Mi2……. je magari dolga….. kukr bo dolga zima…….. naj vam tekne…………… :))))))))))))

Je minila jesen, vune zima zavija
je ratal problem, prazna je škrija.

Moram vam reči, me je res že skrbelo,
dokler ni k sreči eno nedelo,
prišo k nam Srečo, ko nosi nam mleko,
sn mu malo pojamrau, pa tak mi je reko:

“Ne bodi no hecn, zaka sma kolega
bom zrihtal tak, da bo dosti vsega
sma z Mico sama, veš froci so šli
štalun pa tak pun, da se ti duša smeji.”

“Pa vse je natur, se veš kak je, domače,
stopetdeset kil, za pol delavske plače.”

Ni blo kaj za študirat, sn v roko mu sego,
sma šla še v gostilno, da bi posl se vlego.

Po štirih gemištah sma ži vedla termin,
konec novembra starim cajtom v spomin.

Pa še to sma pogruntala, da on, baba pa jes
smo za furež premalo, zato ko prašič ni pes.

Tak se jes spomnem na prjatle z MI2,
jim pošlem email pa so odmah bli za.

Blo je glih hladno za furežni dan
sn se vstal no malo prej, zaverglal karavan
zložo ven opremo od snočišnjega špila
da se nebi po nerodnem ki s krvjo polila.

Dečki so čakali, budni, spočiti
samo Tončka sn ko ponavadi, mogo še zbuditi
Fseli smo se v avto, se pognali po ravnici
ko bi reko en, dva, tri, smo bli že na Pečici.

AJAJAJ

Tam so pred hišo sedeli mesar, gospodarica in gospodar.
Ko nas je ženšče videlo priti, se je na vse grlo začelo jeziti:

“Prokleti dedi al vas ni sram!
Vas bo devet, gudek pa sam!”
(se pa ne koljemo krave, pol preveč si jih prpelal, butl!)

“Ka se boš drla!” je gazda zatulo
“Leti pripravi krop pa čebulo!
Nič nas ni preveč, glih nas je praqu
se bo posl pred temo končal.

Srajca za čreve, dims za kosti,
flik za ocvirke, tonč pa za kri.
Ta mali naj gleda in se viči,
lepo po pameti, se nikam ne mudi.”

AJAJAJ

Smo prišli pred štalco, ni šnopc smo si spili
“I, jebi gudek, zdaj te mo vbili.”

“Štrikec na tačko, ti, primi za rep
daj vtakni se flick ne stoj tam ko vdep!”

Gudek je cvilo, v kot se stiskal
v svinjskem jeziku milosti iskal:
“Ne me še vbiti, ne me še vbiti,
dajte mi cajt se še malo zrediti!”

“Koga boš jamral!” je zabelo mesar
“Danes mam cajt, cajt je pa denar!”

Je pičo… UUUIIIIIIIIII!!
pičo! UUUIIIIIIIIII!!!
Je pičo… UUUIIIIIIIIII!!!
pičo! UUUIIIIIIIIIII!!!

Malo otožnosti v takih trenutkih
zmirom se najde v naših občutkih.
Pomisliš kak hitro življenje beži,
še včeraj si krulo, danes te ni.

“Pusti zdaj liriko, mladi poet,
naredi ni šluk, pa boš vidal ta svet čisto vredi.”
“Prneste gudeka, kropi se kredi!”

AJAJAJ

Nad banico smo žvalco s kalofonijo posuli,
polili malo s kropom, oskunili okoli.
Dva po dva na ketno, jes sn asistiral.
Čez en cajt je bil tak gladek ko da bi se depiliral.

“Daj ga odpri Franc, da vidim kaki je kaj!”
“Ah, kaki je je, zdaj ne more več nazaj, HA, HA!”

“U, je lepo meso! Jetra zdrava, čvrsta!
špeha pa skor nič, za slaba dva prsta.”

“Na, nesi jih vkuhno, pa reči naj se poštela
ko smo mi, ostali, zdaj itak brez dela.”

Da sosedov maček dal bi nam mir,
sn fukno na drevo mu svinjski mehur

te vidim pesa, kak okoli se grebe
sn zabelo: “Marš f kočo, drgač bom še tebe!”

Do teme smo ga rezali, komadali in mleli
nonštop dobro pili, pa še bolš jeli.

Jetre in hrtišovno, pečenko, krvavice, krompir in zelje,
pa za konec pečenice.

Da pa nebi keremu blo slabo po prasici,
smo vmes naval’li še po Mlinčovi potici.

Bolj ko so nosili k mizi, bolj nam je dišalo,
ob polnoči ga ni več za ni ajmarček ostalo.

Te pa smo vsi dobre volje vzeli inštrumente v roke,
inu vžgali fkup za mizo ene ljudske karaoke.

AJAJAJ

New Report

Close