Komentar Uroša Lipuščka
07.08.2024 ob 19:47 zadnji odgovor 27.11.2024 ob 17:02
besmrtnik
mali krug prijatelja
Ni več vprašanje ali bo prišlo do nove vojne na bližnjem vzhodu, prve v kateri bo udeležen tudi skoraj sto milijonski Iran, temveč samo kdaj? Kocka bo kar zadeva Iran padla verjetno po današnjem zasedanju organizacije islamskih držav na katerem boso Iranci poskušal pridobiti arabske države za to, da podprejo njegovo pravico do povračilnih ukrepov. V Teheranu opozarjajo na moralno dolžnost, da kaznujejo Izrael za nedavni atentat na voditelja Hamasa Ismaila Haniyeha v iranski prestolnici, kljub nevarnosti, da bo to zanetilo širši spopad na območju bližnjega vzhoda, ki pa si ga v Teheranu ne želijo. Velja poudariti, da je Izrael umoril vodjo političnega urada Hamasa, ne pa vojaškega poveljnika te organizacije. Umorjeni politični voditelj Hamasa je bil namreč glavni pogajalec v pogovorih o prekinitvi spopadov v Gazi, ki več kot očitno niso v interesu predsednika izraelske vlade in njegovih cionističnih skrajnežev, zato so ga umorili. Nadaljevanje oziroma širjenje vojne je tudi v osebnem interesu Netanjahuja, ki na ta način zavlačuje sodni proces proti njemu, saj mu grozi zaradi korupcije do 30 let zapora. Celotni bližnji vzhod, usoda Palestincev pa tudi svetovni mir so talci Netanjahuja in skrajnih religioznih cionistov, ki pa ga podpirajo pri ustvarjanju tako imenovanega Velikega Izraela. Slednji bo imel, če bo ustanovljen, vsa obeležja skrajne rasistične države.
Nedavno je Netanjahu sporočil beli hiši, da bo, če bo potrebno, Izrael v soočenju iz Iranom, uporabil tudi nekatera najnovejša v vojnah doslej še nepreizkušena orožja. To seveda pomeni uporabo atomskega orožja. Najbolj znani ameriški strokovnjak s tega področja Scott Ritter trdi, da Izrael razpolaga s tako imenovano umazano nevtronsko bombo, ki bolj kot ruši, ubija ljudi. Izrael utegne biti v skrajnem primeru, po ameriškem atomskemu napadu na Hirošimo in Nagasaki na današnji dan pred 79 leti prva država, ki bo uporabila atomsko orožje. To odpira vprašanje ali smo na pragu prvega atomskega spopada v zgodovini naše civilizacije? Pakistan je namreč že napovedal, da bo v tem primeru dal Iranu na razpolago svoje atomsko orožje. Netanjahujev strateški cilj je v vojno proti Iranu pritegniti predvsem ZDA. Brez njihove podpore Izrael nima prav nobene možnosti za zmago.
Nedavne računalniške simulacije širšega spopada Izraela z arabskimi državami so namreč pokazale, da bi Izrael takšno vojno brez ameriške podpore gladko izgubil. Zakaj se Izrael tako srdito osredotoča na Iran? Prvič verjetno zato, ker se islamska revolucija v Iranu, še ni tako kot države arabske lige, sprijaznila z obstojem židovske države, drugič pa zato ker bo Iran, če se bo odločil prej ali slej izdelal atomsko orožje. To bi pomenilo konec izraelskega monopola na tem področju na širšem območju bližnjega vzhoda. V Tel Avivu se zato pripravljajo na morebitni preventivni napad na Iran. Obrambni minister Gallant pravi, da je izraelska vojska sposobna izvesti hiter preventivni napad, kar potrjuje tudi premier Netanjahu. To bi se lahko zgodilo le z izrecno ameriško vojaško podporo.
Pentagon je na to območje že poslal dve letalonosilki in strateške bombnike, ki bodo če bo potrebno sodelovali v vojni. V Washingtonu sicer uradno pozivajo k prekinitvi najnovejšega kroga nasilja in h koncu spopadov v Gazi, istočasno pa še naprej poudarjajo, da bodo ZDA branile Izrael. Če bi v Washingtonu res poskušali končati nasilje, ki ga zganja Izrael, bi mu za začetek prekinile vse dobave orožja. Državni terorizem je na žalost bistvo sedanjega skrajnega izraelskega sionističnega režima. Potrjujejo ga nadaljevanje izraelskega genocida v Gazi ob podpori ZDA, brezbrižnosti EU, arabskih pa tudi drugih držav. Aprila, ko je Izrael napadel iranski konzulat v Damasku in ubil več visokih iranskih funkcionarjev so v Teheranu potrebovali 12 dni, da so se odločili za povračilni napad. Koliko časa bodo rabili tokrat? Daljši kot bo premor med atentatom na političnega voditelja Hamasa in odzivom Irana, več časa bo za diplomacijo, kar pa seveda še zdaleč ne pomeni dokončne pomiritve sedanjega krize. Konec sanj o ustanovitvi rasističnega Velikega Izraela, s tem pa tudi genocida v Gazi, bi bila namreč možna samo z odstranitvijo skrajnih cionistov z oblasti, če ne drugače tudi z obsežnimi sankcijami, in če to ne bi zaleglo s postavitvijo teroristične države Izrael pod mednarodno kontrolo. To pa seveda v nobenem primeru, posebej zaradi ameriške podpore Izraelu, ne bo mogoče.
Toliko za danes Lep pozdrav
Ye**la vas računalniška simulacija. Vse otroke moškega spola, ki jim pri 5 letih ne izmerijo IQ 160 pa navzgor abjajcnt. Saj voli so že itak, samo kar naprej potrebni, baje zaradi testosterona. Ko bodo pravi voli, se pravi delovna živina, prava ne socialkarska in kriminalna, se jim bo sladko yebalo za vse simulacije. Ko ne bo več njihove potrebe po premoči, voli (kastrati) je nimajo, tudi vojn ne bo več.
22.08.2024 ob 08:22 zadnji odgovor 27.11.2024 ob 17:02
besmrtnik
mali krug prijatelja
Poleg dveh hudih vojn, vojne v Ukrajini in izraelskega genocida nad Palestinci v Gazi, poteka tudi tretji napol tajni proces, ki utegne bistveno spremeniti naša življenja, mediji pa o tem skorajda ne poročajo. Gre za poskus svetovnih globalističnih elit, povezanih s svetovnimi kapitalskimi središči, da bi vzpostavile novo globalno politično in gospodarsko ureditev. Najbolj znani instituciji s tega področja sta Svetovni gospodarski forum, ki deluje v Davosu, in tako imenovani Rimski klub. Zadnji je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja objavil študijo Meje rasti, ki je trdila, da bo človeštvo s svojim hitrim razvojem in črpanjem naravnih virov pokončalo samo sebe. Nedavno so tako imenovani globalisti objavili listino, v kateri napovedujejo zelo črno prihodnost.
Trdijo, da ni izključeno, da bo lahko zaradi hitrih podnebnih sprememb, prenaseljenosti v nekaterih delih sveta in s tem povezanimi migracijami, novih epidemij in vse bolj številnih kriz, ki grozijo z atomskim spopadom, že do konca tega stoletja ugasnilo človeško življenje. Da se to ne bi zgodilo, predlagajo ustanovitev tako imenovane svetovne vlade, ki bi jo omogočila radikalna sprememba Organizacije združenih narodov.
Od poznih devetdesetih let do danes je bilo objavljenih veliko pozivov za reformo svetovne organizacije, vendar doslej ni bilo doseženo soglasje o tem, kaj bi to pomenilo v praksi. Trenutno je najbolj v ospredju načrt globalističnih elit, da bi radikalno spremenile ustanovno listino OZN tako, da bi se iz institucije, ki jo sestavljajo suverene države, prelevila v svetovni parlament, ta pa bi volil svetovno vlado, ki bi upravljala svet.
Globalni parlament bi sprejemal obvezujoče sklepe, kar pomeni, da bi bila v okviru nove svetovne organizacije ukinjena suverenost držav. V novi globalni ureditvi bi zahodne kapitalske elite, ki vsiljujejo te reforme, sicer težko ohranile dosedanjo prevlado. Na globalnem jugu namreč živi več kot 85 % svetovnega prebivalstva, kar bi se moralo odraziti tudi v sestavi globalnega parlamenta. Zunaj vsake logike je seveda, da bi se zahod odpovedal svoji globalni premoči. Guteres, generalni sekretar OZN, je eden redkih visokih državnikov, ki opozarja na te probleme. Nedavno je ustanovil skupino modrecev (v njej je tudi naš nekdanji predsednik dr. Danilo Turk), ki naj bi pripravila okvirni program nujnih sprememb. Sedanja struktura OZN je bila namreč oblikovana pred 80 leti, ko so ZDA ustvarjale skoraj polovico vsega svetovnega bruto proizvoda, danes pa so tako imenovane države svetovnega juga združene v skupini BRICS+ po gospodarski moči prehitele skupino najrazvitejših držav, znanih pod kratico G7. Kljub temu je struktura odločanja v OZN ostala nedotaknjena.
Zahodne države na čelu z ZDA imajo še vedno odločujoč vpliv v agencijah svetovne organizacije, predvsem v mednarodnem denarnem skladu in svetovni banki, v varnostnem svetu, ki naj bi skrbel za svetovni mir, pa so zahodne države s pravico do veta prav tako nesorazmerno zastopane. Na nedavnem vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje je bila izrečena odločna zahteva, da morajo razvite države pristati na povečanje števila članov varnostnega sveta iz držav svetovnega juga, predvsem pa je treba omejiti pravico do veta, ki popolnoma hromi kakršnokoli enotno delovanje tega organa. Če razvite države, v prvi vrsti ZDA, ne bodo pristale na te zahteve, bodo države svetovnega juga razmislile o ustanovitvi svoje oziroma paralelne svetovne organizacije. Ta proces se je v bistvu že začel. Zahodne države namreč svoje delovanje vse manj temeljijo na sprejetih pravilih mednarodnega prava. Pod vodstvom ZDA vse bolj utemeljujejo svojo mednarodno aktivnost na mednarodnem sistemu, ki temelji na pravilih, ki jih postavljajo v Washingtonu. Ena od posledic tega sistema je tudi genocid v Gazi oziroma sistem, v katerem je nekaterim državam, kot na primer Izraelu, dovoljeno najbolj grobo kršenje vseh civilizacijskih in mednarodnopravnih norm. Tudi postopna zamenjava ameriškega dolarja za skupno valuto držav skupine BRICS je del novega svetovnega sistema, ki počasi nastaja. Doslej še noben imperij v zgodovini ni bil večen. Temelji tako imenovanega ameriškega imperija, katerega del je tudi Slovenija, odkar je članica Nata, postajajo vse manj trdni. Brez dvoma bo Evropa v tem novem sistemu po krivdi njenih vladajočih elit imela vse bolj postransko oziroma periferno vlogo.
Toliko za danes. Lep pozdrav!
10.09.2024 ob 12:52 zadnji odgovor 27.11.2024 ob 17:02
besmrtnik
mali krug prijatelja
Blejski strateški forum med Gazo in Ukrajino.
Blejski strateški forum, ki ga vsako leto prirejajo slovenska diplomacija je dokazal, da živimo v vzporedni realnosti , kar je bil tudi naslov letošnjega strateškega foruma. Očitno so naši diplomati in politiki poskušali dokazati hipotezo ameriških znanstvenikov, da zakoni fizike v vzporednem vesolju delujejo v nasprotni smeri. To potrjuje na primer povabilo bivše zunanje ministrice Izraela Cipri Livni, ki je soodgovorna za umore in etnično čiščenje Palestincev, da sodeluje na forumu kjer je je branila pravico Izraela do samoobrambe, genocid v njeni zavesti in v besedah ne obstaja, pobiti Palestinci pa so očitno po njenem, le kolateralna škoda tega konflikta.
Predsednica republike Pirc Musar je sicer šla pol koraka naprej z izjavo, da njena izbira ni bila najbolj posrečena, vendar očitno ne do te mere, da bi jo poskušala preprečiti. Predsednik vlade Golob je po drugi strani poskušal dokazati, da je Slovenija zaradi nedavnega priznanja palestinske države, do katerega je prišlo po hudem oklevanju in pritisku civilne družbe, na pravi strani zgodovine. To bilo res, če bi na primer Slovenija predlagala uveljavitev ostrih sankcij proti Izraelu, ki nadaljuje z morilskim pohodom, ne pa z mlačno politiko do tega vprašanja. Kar zadeva vojno v Ukrajini so naši politiki s svojimi nastopi posredno potrdili besede predsednice evropske komisije in militaristke Ursule von der Leyen, da Putin in njegovi pajdaši ne spoštujejo svetovnega reda, ki temelji na pravilih. Gre za red, ki ga določajo v Washingtonu, in je kot potrjuje genocid v Gazi, ki ga omogočajo ZDA, v nekaterih ozirih v globokem nasprotju s sprejetimi pravili mednarodnega prava in ustanovne listine združenih narodov.
Predsednica evropske komisije je pred nekaj dnevi prvikrat govorila o nujnosti miru v Ukrajini s pripombo, da mir ni samo odsotnost vojne oziroma pristanek na ruske pogoje, ampak, mora ustvariti pogoje za dolgotrajen mir. K tej tezi velja pripomniti, da je prav Zelenski sprejel sklep, da se Ukrajina na bo pogovarjala z Rusijo, dokler bo na oblasti Putin.
Pred dnevi je Zelenski napovedal pobudo za dosego » zmagovitega miru,« ki jo bo predstavil predsedniku Bidnu in obema ameriškima predsedniškimi kandidatoma, ko bo čez nekaj tednov obiskal ZDA, kjer bo govoril na zasedanju generalne skupščine OZN. Kolikor je za enkrat znano omenjena pobuda temelji predvsem na predpostavki, da bo Rusija pristala na pogajanja, če bodo ZDA dovolile Ukrajini, da z ameriškimi raketami dolgega dosega napada cilje globoko v Rusiji. V Kremlju se pod takšnimi pogoji ne bodo pogajali, zato so propadla tudi uvodna tajna pogajanja med Ukrajinskimi in ruskimi predstavniki v Katarju. V Washingtonu naj bi se kot poročajo ameriški mediji nagibali k sprejetju omenjene ukrajinske zahteve, čeprav bi bila lahko uvod v neposreden spopad Rusije z Natom oziroma ZDA. Eden od ciljev nedavnega obiska svetovalca za nacionalno varnost ameriškega predsednika Jacka Sullivana v Pekingu, prvega v 8 letih, naj bi bil prepričati kitajsko vodstvo, da pritisne na Putina, da ustavi sedanjo ofenzivo, ki grozi z zlomom ukrajinske vojske na celi črti. Če bi se to zgodilo, nekateri ameriški analitiki ne izključujejo, da bi Američani lahko dali Ukrajincem tako imenovano umazano radioaktivno bombo, s katero naj bi zaustavili napadalce.
Ruski zunanji minister Lavrov je zato Washington opozoril, naj ne pozabi, da ima jedrsko orožje tudi Rusija. V zvezi s tem je pomembna ugotovitev neuradne voditeljice ruske opozicije Julije Navalni na blejskem forumu, da zahod Rusije ne more preprosto odmisliti. Čeprav Navalnijeva govori o času po Putinu, je brez dvoma njeno opozorilo na mestu. Nova varnostna struktura Evrope, ki naj bi omogočila mir in varnost vsem državam, bo mogoča le s sodelovanjem Rusije. To je dejstvo v Washingtonu, Natu in v evropski komisiji, še vedno ignorirajo. Blejski strateški forum bi imel ustrezen mednarodni odmev, če bi postregel na primer z novimi inovativnimi predlogi, na primer za takojšnjo premirje če bi Ukrajina ob ustreznih garancijah razglasila nevtralnost, ali predlog oziroma vsaj resno razpravo o uvedbi sankcij proti Izraelu ali poziv ZDA, da Izraelu prenehajo pošiljati orožje. Poglede mirovnikov v zahodnih prestolnicah (vključno z našo) skupaj z vodilnimi mediji še vedno kategorično zavračajo.
Med nastopajočimi govorci ni bilo zaslediti nobenega resnega alternativnega mišljenja. Organizatorji foruma takšne opredelitve niso imeli niti v podzavesti kaj šele v mislih. Postavlja se vprašanje zakaj niso na forum če so že povabili bivšo izraelsko zunanjo ministrico povabili tudi nekega predstavnika Rusije. Več kot očitno je bil program zastavljen tako, da bi bil kar se da, v sozvočju s politiko Nata oziroma Washingtona ter Bruslja. Zato bo tudi letošnje zasedanje tega najbolj elitnega dogodka slovenske diplomacije ostalo na površini brez ustreznega mednarodnega odmeva. Gre za izgubljeno priložnost še posebej ker Slovenija ta mesec predseduje varnostnemu svetu OZN; kjer bo vprašanje genocida v Palestini in vojne v Ukrajini, ki lahko dobi dramatični obrat, visoko na dnevnem redu.
Odgovor na objavo uporabnika
robi9, 07.08.2024 ob 19:47
robi9, 07.08.2024 ob 19:47
Ni več vprašanje ali bo prišlo do nove vojne na bližnjem vzhodu, prve v kateri bo udeležen tudi skoraj sto milijonski Iran, temveč samo kdaj? Kocka bo kar zadeva Iran padla verjetno po današnjem zasedanju organizacije islamskih držav na katerem boso Iranci poskušal pridobiti arabske države za to, da podprejo njegovo pravico do povračilnih ukrepov. V Teheranu opozarjajo na moralno dolžnost, da kaznujejo Izrael za nedavni atentat na voditelja Hamasa Ismaila Haniyeha v iranski prestolnici, kljub nevarnosti, da bo to zanetilo širši spopad na območju bližnjega vzhoda, ki pa si ga v Teheranu ne želijo. Velja poudariti, da je Izrael umoril vodjo političnega urada Hamasa, ne pa vojaškega poveljnika te organizacije. Umorjeni politični voditelj Hamasa je bil namreč glavni pogajalec v pogovorih o prekinitvi spopadov v Gazi, ki več kot očitno niso v interesu predsednika izraelske vlade in njegovih cionističnih skrajnežev, zato so ga umorili. Nadaljevanje oziroma širjenje vojne je tudi v osebnem interesu Netanjahuja, ki na ta način zavlačuje sodni proces proti njemu, saj mu grozi zaradi korupcije do 30 let zapora. Celotni bližnji vzhod, usoda Palestincev pa tudi svetovni mir so talci Netanjahuja in skrajnih religioznih cionistov, ki pa ga podpirajo pri ustvarjanju tako imenovanega Velikega Izraela. Slednji bo imel, če bo ustanovljen, vsa obeležja skrajne rasistične države.
Nedavno je Netanjahu sporočil beli hiši, da bo, če bo potrebno, Izrael v soočenju iz Iranom, uporabil tudi nekatera najnovejša v vojnah doslej še nepreizkušena orožja. To seveda pomeni uporabo atomskega orožja. Najbolj znani ameriški strokovnjak s tega področja Scott Ritter trdi, da Izrael razpolaga s tako imenovano umazano nevtronsko bombo, ki bolj kot ruši, ubija ljudi. Izrael utegne biti v skrajnem primeru, po ameriškem atomskemu napadu na Hirošimo in Nagasaki na današnji dan pred 79 leti prva država, ki bo uporabila atomsko orožje. To odpira vprašanje ali smo na pragu prvega atomskega spopada v zgodovini naše civilizacije? Pakistan je namreč že napovedal, da bo v tem primeru dal Iranu na razpolago svoje atomsko orožje. Netanjahujev strateški cilj je v vojno proti Iranu pritegniti predvsem ZDA. Brez njihove podpore Izrael nima prav nobene možnosti za zmago.
Nedavne računalniške simulacije širšega spopada Izraela z arabskimi državami so namreč pokazale, da bi Izrael takšno vojno brez ameriške podpore gladko izgubil. Zakaj se Izrael tako srdito osredotoča na Iran? Prvič verjetno zato, ker se islamska revolucija v Iranu, še ni tako kot države arabske lige, sprijaznila z obstojem židovske države, drugič pa zato ker bo Iran, če se bo odločil prej ali slej izdelal atomsko orožje. To bi pomenilo konec izraelskega monopola na tem področju na širšem območju bližnjega vzhoda. V Tel Avivu se zato pripravljajo na morebitni preventivni napad na Iran. Obrambni minister Gallant pravi, da je izraelska vojska sposobna izvesti hiter preventivni napad, kar potrjuje tudi premier Netanjahu. To bi se lahko zgodilo le z izrecno ameriško vojaško podporo.
Pentagon je na to območje že poslal dve letalonosilki in strateške bombnike, ki bodo če bo potrebno sodelovali v vojni. V Washingtonu sicer uradno pozivajo k prekinitvi najnovejšega kroga nasilja in h koncu spopadov v Gazi, istočasno pa še naprej poudarjajo, da bodo ZDA branile Izrael. Če bi v Washingtonu res poskušali končati nasilje, ki ga zganja Izrael, bi mu za začetek prekinile vse dobave orožja. Državni terorizem je na žalost bistvo sedanjega skrajnega izraelskega sionističnega režima. Potrjujejo ga nadaljevanje izraelskega genocida v Gazi ob podpori ZDA, brezbrižnosti EU, arabskih pa tudi drugih držav. Aprila, ko je Izrael napadel iranski konzulat v Damasku in ubil več visokih iranskih funkcionarjev so v Teheranu potrebovali 12 dni, da so se odločili za povračilni napad. Koliko časa bodo rabili tokrat? Daljši kot bo premor med atentatom na političnega voditelja Hamasa in odzivom Irana, več časa bo za diplomacijo, kar pa seveda še zdaleč ne pomeni dokončne pomiritve sedanjega krize. Konec sanj o ustanovitvi rasističnega Velikega Izraela, s tem pa tudi genocida v Gazi, bi bila namreč možna samo z odstranitvijo skrajnih cionistov z oblasti, če ne drugače tudi z obsežnimi sankcijami, in če to ne bi zaleglo s postavitvijo teroristične države Izrael pod mednarodno kontrolo. To pa seveda v nobenem primeru, posebej zaradi ameriške podpore Izraelu, ne bo mogoče.
Toliko za danes Lep pozdrav
Dobra, realna analiza.
Smrt Izraelu!
12.09.2024 ob 22:46 zadnji odgovor 27.11.2024 ob 17:02
besmrtnik
mali krug prijatelja
13.09.2024 ob 09:05 zadnji odgovor 27.11.2024 ob 17:02
besmrtnik
mali krug prijatelja
Kocka je padla
Izbiranje slovenskega komisarja komisije EU
Golobova vlada je pokleknila pod pritiskom predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen. Na mesto odstopljenega slovenskega kandidata za komisarja Tomaža Vesela je imenovala žensko, bivšo diplomatko Marto Kos. Slovenija je tako pristala v majhni skupini manj suverenih držav EU, ki pristajajo na podrejen status. V procesu imenovanj evropskih komisarjev so bili kršeni nekateri temeljni demokratični postopki. Prvič; spoštovanje ustaljenih procedur izbire, to velja tako za Ljubljano kot za Bruselj, ki so temeljni predpogoj za delovanje demokracije in drugič; tako Splošna deklaracija človekovih pravic kot slovenska ustava prepovedujeta razlikovanje na spolni osnovi.
Predsednica evropske komisije ni postavila zahteve po konkretnem uravnoteženju spolne kvote pred začetkom procesa izbire kandidatov, ampak ko so nekatere države že izbrale svoje kandidate. Ni dvoma, da gre za izsiljevanje majhnih držav za kar ni prav nobene pravne osnove. Predsednica komisije bi morala namreč pri dveh ponujenih imenih vztrajala pri vseh državah, ki so za komisarja ponudile le enega kandidata, ne le pri nekaterih. Brez dvoma je težnja za večjo spolno uravnoteženost absolutno upravičena, vendar bi morala komisija vzpostaviti pregledni sistem izbiranja kandidatov oziroma kandidatk na osnovi spolnih kvot, ki bi veljal za vse države članice brez izjeme. Kar zadeva Slovenijo je čas za vpeljavo javnega natečaja za izbiro evropskega komisarja in opustitev prakse, da kandidate po svojih merilih izbirajo vsakokratne vladajoče politične elite. Tomaž Vesel je bil po splošnem prepričanju dober kandidat, vendar postopek njegove izbire ni bil transparenten. V oči pada tudi dejstvo, da je predsednica komisije zahtevala spremembe kandidatov v državah, kjer niso na oblasti stranke njene konzervativne ljudske koalicije. Golobova vlada je upognila hrbtenico, čeprav je kandidata odobril parlament kot najvišji organ naše suverenosti. Predsednica komisije ne bi smela imeti pravice spreminjati sklepov suverenih držav članic. Kljub temu bi se lahko zgodilo, da bi avtokratsko navdihnjena predsednica zavrnila tudi Kosovo, če ji ideološko ali kakor koli drugače ne bo ustrezala.
Degradacija Slovenije in še nekaj drugih držav na katere je predsednica komisije naslovila svoje nedostojne zahteve potrjuje, da komisijo vodi kot nekakšna absolutna monarhinja. S tega zornega kota bi bilo zanimivo vedeti ali komisija deluje kot kolektivni organ, ali pa podlega njeni samovolji v sozvočju z nekaj velikimi državami, ki jo podpirajo, kot so na primer Nemčija, Francija ter nečlanica ZDA, ki doseže v Bruslju vse kar hoče, tudi če je to v nasprotju z strateškimi interesi EU. Glede na to, da bodo na dnevnem redu komisije v tem mandatu nekatera zelo pomembna vprašanja, ki bodo ključnega pomena za delovanje EU kot zveze suverenih držav; to so predvsem politična reforma oziroma odprava načela soglasja in uvedba (pre)glasovanja o pomembnih vprašanjih, grozeča remilitarizacija Evrope, poskus revitalizacije gospodarstev EU, ki vse bolj zaostajajo za konkurenco ter vse manj zeleni podnebni prehod, je seveda zelo pomembno kdo bo zastopal naše barve v komisiji. Ursula von der Leyen uvaja v EU neke vrste » junkersko demokracijo,« ki jo vodijo določene ozke politične in kapitalske elite. Omenjena politika, se odraža tudi v zunanjepolitični orientaciji EU, oziroma v podpori nadaljevanja vojne v Ukrajini in genocida v Gazi. EU ne bo ustavila upadanja svoje gospodarske in politične moči, če ne bo vzpostavila novega varnostnega sistema v Evropi, ki bo garantiral mir, stabilnost in nedotakljivost meja vseh držav, tudi Ukrajine in Rusije.
Nek drugi bolj daljnovidni nemški von, Otto von Bismarck je pred več kot sto leti ugotovil, da je skrivnost evropske politike v vzpostavitvi stabilnih odnosov z Rusijo. Kadar je Nemčija opustila to načelo je izgubila; tako je bilo leta 1918, leta 1941, to se utegne zgoditi tudi v naslednjih letih. Ta trend nakazuje hitro napredujoča deindustrializacija Nemčije s pogubnimi učinki za vso Evropo, ki je v veliki meri posledica vojne v Ukrajini, izgube poceni ruske energije in tržišča.
Če bo EU sledita ameriški politiki zaostrovanja odnosov ne samo z Rusijo ampak tudi s Kitajsko in državami Brics, se bo soočila z agonijo in postopnim razkrojem. Oholo obnašanje zahodnih politikov in predsednice evropske komisije kaže, da se tega ne zavedajo. Tudi mi si bomo morali naliti čistega vina; ali bomo hlapci, ali suverena država. Zato smo se konec koncev tudi osamosvojili. Kdor ne spoštuje samega sebe, ga ne spoštujejo niti drugi!
Odgovor na objavo uporabnika
robi9, 13.09.2024 ob 09:05
robi9, 13.09.2024 ob 09:05
Kocka je padla
Izbiranje slovenskega komisarja komisije EU
Golobova vlada je pokleknila pod pritiskom predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen. Na mesto odstopljenega slovenskega kandidata za komisarja Tomaža Vesela je imenovala žensko, bivšo diplomatko Marto Kos. Slovenija je tako pristala v majhni skupini manj suverenih držav EU, ki pristajajo na podrejen status. V procesu imenovanj evropskih komisarjev so bili kršeni nekateri temeljni demokratični postopki. Prvič; spoštovanje ustaljenih procedur izbire, to velja tako za Ljubljano kot za Bruselj, ki so temeljni predpogoj za delovanje demokracije in drugič; tako Splošna deklaracija človekovih pravic kot slovenska ustava prepovedujeta razlikovanje na spolni osnovi.
Predsednica evropske komisije ni postavila zahteve po konkretnem uravnoteženju spolne kvote pred začetkom procesa izbire kandidatov, ampak ko so nekatere države že izbrale svoje kandidate. Ni dvoma, da gre za izsiljevanje majhnih držav za kar ni prav nobene pravne osnove. Predsednica komisije bi morala namreč pri dveh ponujenih imenih vztrajala pri vseh državah, ki so za komisarja ponudile le enega kandidata, ne le pri nekaterih. Brez dvoma je težnja za večjo spolno uravnoteženost absolutno upravičena, vendar bi morala komisija vzpostaviti pregledni sistem izbiranja kandidatov oziroma kandidatk na osnovi spolnih kvot, ki bi veljal za vse države članice brez izjeme. Kar zadeva Slovenijo je čas za vpeljavo javnega natečaja za izbiro evropskega komisarja in opustitev prakse, da kandidate po svojih merilih izbirajo vsakokratne vladajoče politične elite. Tomaž Vesel je bil po splošnem prepričanju dober kandidat, vendar postopek njegove izbire ni bil transparenten. V oči pada tudi dejstvo, da je predsednica komisije zahtevala spremembe kandidatov v državah, kjer niso na oblasti stranke njene konzervativne ljudske koalicije. Golobova vlada je upognila hrbtenico, čeprav je kandidata odobril parlament kot najvišji organ naše suverenosti. Predsednica komisije ne bi smela imeti pravice spreminjati sklepov suverenih držav članic. Kljub temu bi se lahko zgodilo, da bi avtokratsko navdihnjena predsednica zavrnila tudi Kosovo, če ji ideološko ali kakor koli drugače ne bo ustrezala.
Degradacija Slovenije in še nekaj drugih držav na katere je predsednica komisije naslovila svoje nedostojne zahteve potrjuje, da komisijo vodi kot nekakšna absolutna monarhinja. S tega zornega kota bi bilo zanimivo vedeti ali komisija deluje kot kolektivni organ, ali pa podlega njeni samovolji v sozvočju z nekaj velikimi državami, ki jo podpirajo, kot so na primer Nemčija, Francija ter nečlanica ZDA, ki doseže v Bruslju vse kar hoče, tudi če je to v nasprotju z strateškimi interesi EU. Glede na to, da bodo na dnevnem redu komisije v tem mandatu nekatera zelo pomembna vprašanja, ki bodo ključnega pomena za delovanje EU kot zveze suverenih držav; to so predvsem politična reforma oziroma odprava načela soglasja in uvedba (pre)glasovanja o pomembnih vprašanjih, grozeča remilitarizacija Evrope, poskus revitalizacije gospodarstev EU, ki vse bolj zaostajajo za konkurenco ter vse manj zeleni podnebni prehod, je seveda zelo pomembno kdo bo zastopal naše barve v komisiji. Ursula von der Leyen uvaja v EU neke vrste » junkersko demokracijo,« ki jo vodijo določene ozke politične in kapitalske elite. Omenjena politika, se odraža tudi v zunanjepolitični orientaciji EU, oziroma v podpori nadaljevanja vojne v Ukrajini in genocida v Gazi. EU ne bo ustavila upadanja svoje gospodarske in politične moči, če ne bo vzpostavila novega varnostnega sistema v Evropi, ki bo garantiral mir, stabilnost in nedotakljivost meja vseh držav, tudi Ukrajine in Rusije.
Nek drugi bolj daljnovidni nemški von, Otto von Bismarck je pred več kot sto leti ugotovil, da je skrivnost evropske politike v vzpostavitvi stabilnih odnosov z Rusijo. Kadar je Nemčija opustila to načelo je izgubila; tako je bilo leta 1918, leta 1941, to se utegne zgoditi tudi v naslednjih letih. Ta trend nakazuje hitro napredujoča deindustrializacija Nemčije s pogubnimi učinki za vso Evropo, ki je v veliki meri posledica vojne v Ukrajini, izgube poceni ruske energije in tržišča.
Če bo EU sledita ameriški politiki zaostrovanja odnosov ne samo z Rusijo ampak tudi s Kitajsko in državami Brics, se bo soočila z agonijo in postopnim razkrojem. Oholo obnašanje zahodnih politikov in predsednice evropske komisije kaže, da se tega ne zavedajo. Tudi mi si bomo morali naliti čistega vina; ali bomo hlapci, ali suverena država. Zato smo se konec koncev tudi osamosvojili. Kdor ne spoštuje samega sebe, ga ne spoštujejo niti drugi!
Kaj ima to zgornje z Lipuščkom?
27.11.2024 ob 15:24 zadnji odgovor 27.11.2024 ob 17:02
besmrtnik
mali krug prijatelja
Uvod v tretjo svetovno vojno, 1. nadaljevanje
Bidnova administracija, Nato in Evropska unija še naprej vztrajno stopnjujejo napetosti z Rusijo in se očitno več kot nonšalantno pripravljajo na tretjo svetovno vojno. Ameriški in evropski politiki naj bi namreč razpravljali o tem, da bi Ukrajini dali taktično jedrsko orožje, britanski in francoski funkcionarji pa o tem, da bi v Ukrajino poslali svoje vojake. Očitno so zahodni politiki povsem izgubili razsodnost. Z veliko mero trmoglavosti namreč ocenjujejo, da se Putin samo arogantno pretvarja, kljub temu da je ruska vojska na Ukrajino prvič izstrelila strateško raketo, ki je bila po rušilni moči enaka eksploziji taktične jedrske bombe, vendar brez radioaktivnega sevanja. Sklep o uporabi ameriških (posredno pa tudi britanskih in francoskih) raket dolgega dosega, ki je bil uvod v sedanje zaostrovanje, je bil sprejet brez izrecnega soglasja Pentagona, čeprav jih upravljajo pripadniki ameriške vojske, usmerjajo pa z ameriškimi vojaškimi sateliti. To pomeni, da so ZDA, Velika Britanija in Francija (skupaj z Natom) v nenapovedani vojni z Rusijo. Še vedno ni jasno, ali je bil predsednik Biden samo formalni predlagatelj tega ukrepa. Vse več je namreč znakov, da je v zadnjih tednih njegove vladavine oblast prevzela tako imenovana globoka država, ki jo sestavljajo vojaško industrijski kompleks, obveščevalne službe in židovski lobi. Pentagon so iz procesa odločanja povsem izključili; že dvakrat doslej je namreč preprečil podobne ukrepe. Biden se v zvezi s tem sklepom, ki utegne biti uvod v neposredni vojaški spopad med ZDA, Natom in Rusijo, sploh ni oglasil. Podobno velja tudi za zmagovalca predsedniških volitev Trumpa, čeprav je bil omenjeni sklep brez dvoma sprejet zlasti zato, da po nastopu predsedniške funkcije 20. januarja ne bi sprožil diplomatske pobude za končanje vojne v Ukrajini. Edino Trump morda lahko ustavi sedanje stanje norosti, ki ga vestno širijo tudi nekateri njegovi skrajno nerazsodni in agresivni vojnohujskaški sodelavci, ki jih namerava vključiti v svojo administracijo. Ni izključeno, da bo tako imenovana globoka država stopnjevanje vojne v Ukrajini in morebitni izraelsko (ameriški) napad na Iran v skrajnem primeru skušala izkoristiti za razglasitev izrednega stanja, kar bi za nedoločen čas podaljšalo mandat sedanji administraciji, Trumpu pa preprečilo prevzem predsedniških dolžnosti. Brez dvoma bi bil takšen ukrep enak državnemu udaru, kar se zdi nemogoče. Putin je zelo jasno povedal, da bo nadaljevanje raketnih napadov na Rusijo povzročilo povračilne ukrepe proti vsem državam, ki so Ukrajini dovolile napade s temi raketami na cilje do 300 kilometrov v globino Rusije. To opozorilo velja zlasti za Veliko Britanijo, ki je glavna pobudnica teh napadov. Nova ruska supersonična strateška raketa z imenom Lešnik lahko uniči vsa vojaška oporišča ZDA in Nata v Evropi in na Bližnjem vzhodu brez uporabe jedrskih bojnih glav. Kinetična energija, ki jo pridobi raketa zaradi visoke hitrosti tudi do 12 tisoč kilometrov na uro sproži ob udarcu na zemljo podobno energijo kot taktične atomske bombe. Te rakete, ki jih zahod zaenkrat še nima, imajo doseg najmanj 5800 kilometrov. Največja ukrajinska tovarna raket, ki so jo napadli Rusi s to raketo, je, kot kažejo satelitski posnetki, popolnoma uničena. Ker zaenkrat te vrste raket ni mogoče sestreliti, bodo Rusi, kot so napovedali v Moskvi, v primeru novih napadov predhodno obvestili prebivalce, naj se umaknejo. Podobno so storili tudi v prvem primeru. Prva uporaba te rakete bo povzročila pravo revolucijo v vojskovanju med velikimi silami. ZDA in Nato namreč nimajo podobnega orožja in se lahko rušilni moči te rakete zoperstavijo samo z uporabo jedrskega orožja. Po drugi strani je omenjena inovativna raketa, ki negira splošno prepričanje na zahodu, da je Rusija šibka država tudi po tehnološki plati, lahko tudi priložnost za človeštvo, da se končno znebi jedrskega orožja. Nekateri neodvisni ameriški komentatorji to supersonično rusko raketo primerjajo celo s projektom Manhattan, ki je med drugo svetovno vojno sprožil razvoj atomskega orožja. Tega se zahodni politiki in strategi očitno še ne zavedajo. New York Times na primer piše, da ameriški in evropski funkcionarji razpravljajo celo o možnosti, da bi Ukrajini še pred iztekom Bidnovega mandata dobavili atomsko orožje, s čimer naj bi nevtralizirali to orožje, ki ga zahod še nima in se pred njim ne more braniti. Splošne priprave na obsežno vojno v Evropi se medtem nadaljujejo. Nato izvaja veliko vojno vajo na Finskem, v kateri pod poveljstvom ZDA sodeluje 28 držav. Podobno vojaško vajo bodo izvedli tudi v Nemčiji. Pet največjih evropskih držav – Francija, Nemčija, Italija, Španija in Velika Britanija – se je odločilo za skupno izdajo obrambnih obveznic za podporo evropski vojni industriji.
Predsednica evropske komisije Ursula Von der Leyen je izjavila, da mora EU v naslednjem desetletju vložiti najmanj 500 milijard evrov za krepitev svojih vojaških sil in nadaljnjega oboroževanja Ukrajine. V vseh teh akcijah bo sodelovala kot ena izmed najbolj vdanih članic Nata tudi Slovenija. Slovenskim oblastnikom in vladi nismo dali nikoli soglasja za sodelovanje v netenju nove vseevropske ali celo svetovne vojne.