konc zakona

Kdaj je trenutek, kdaj je čas, da potegneš črto? Kako veš, da kar sta imela, je dokončno mrtvo? Da ne glede na to, koliko se trudita, vsakokrat ko se kregata, so izrečene besede težje? In imaš – s kasnejšim moralnim mačkom – tudi dvom, ali se trudi zares? Tako kot se je pred 10 ali 15 leti?

Ko en spor odtehta za vseh prejšnjih 14 lepih dni? Ko se razen o otrocih in poslu nimata več kaj pogovarjat? Ko od 4 priložnosti za obdarovanje ne uspe kupiti darila za 3, ker ni imel časa? Ko ve, da ni vse v redu, ampak gre raje spat, kot da bi se ukvarjal s tabo in s tem, kar čutiš? Ko se tvoja pričakovanja spreminjajo v razočaranja?

Ko veš, da ne boš nikoli mogla doseči njegovih pričakovanj, ker se že dve leti počutiš kot luzer, ki mu je vedno znova usojeno, da ga razočara? Ker se ob njem ne počutiš več ljubljena zaželjena, seksi in pametna, ampak neumna, nesposobna in neprivlačna? Ko seksa s tabo enkrat ali dvakrat na mesec, ker so vmes bolj priročne slike na internetu in se zanje porabi manj časa in energije? Ko se počutiš osamljena, tako zelo osamljena in sama za vse, ko si z njim?

saj ti je vse jasno

Kaj naj rečem….če želiš biti srečna in zadovoljna (dejansko) odidi, če ti je pa bolj pomembno mnenje okolice (igranje srečne družine), pa ostani. Imaš samo eno življenje.

Pa ti, kako kaj tvoj trud v zakonu? Trud za ohranitev zakona? Trud vplivati na partnerja?

Pricakujes marsikaj. Trud, pozornost, razumevanje. Gotovo marsikaj tudi dobis. Pa ti je samoumevno. Tako kot najbrz tudi partnerju. Le da gre za kaj drugega.

Seveda, lahko gresta narazen. Klasika. Samo pazi, da ne precenis svoje prihodnosti. Marsikomu je kasneje zal, da se ni bolj potrudil.

Če ni ničesar več, je čas za odhod. Najbrž tudi ti nisi nek biser (telesno mislim) v tem zakonu, tako, da bosta oba najbolj zadovoljna, če bosta vsak na svojem gledala TV ali porniče na internetu. Saj ljudje smo v bistvu lahko zelo samostojna bitja. Ampak nečesa pa res ne razumem: Kako lahko seksate z nekom enkrat dvakrat na mesec, če ga ne ljubite in se z njim ne razumete, vam sploh ni privlačen? A se spustite na nivo živali, al kaj?

Potem pa se ljudje zgražajo nad prostitucijo. A sami so še hujši….

Ne žali prostitutk!

V Sloveniji imamo 200.000 alkoholikov, in prav toliko zarukanih Slovenk, ki živijo z alkoholiki in nič ne napravijo, da bi spremenile svojo samouničevalno pozicijo. Uničujejo sebe, otroke in može, ker jim omogočajo nadaljnji razvoj alkoholizma. To je težava in treba je ozavestiti ženske, da se bodo začele zavedati svojega ženskega dostojanstva, kajti žene alkoholikov živijo na nižji stopnji človeškega dostojanstva kot prostitutke. Prostitutke imajo izbiro, ne vzamejo smrdljivega, kosmatega, zajedljivega, nesramnega, razen za visok honorar, žene alkoholikov se pa morajo pustiti ploditi tudi od takšnih smrdljivih in zoprnih dedcev. – Dr.Janez Rugelj –

Ena palica-en konec.

Če bi bila res taka sreča v razhodu potem bi že odšla, pa ne samo ona….

In kaj bo profitirala, če misli/ve, da je je (samo) on vsega kriv?
Saj se ta situacija ni zgodila od danes na jutri, niti ni bila taka od vedno. Nekje po poti sta zgrešila in sedaj izgleda, da bi bilo najbolj enostavno vse pozabit pa začet na novo z drugo osebo, ki bo uresničevala njene želje brez njenega prispevka v zvezo?…

Najbrž je ta trenutek odvisen od tolerance vsakega posameznika, njegovih želja in pričakovanj, pa še nekaj drugih faktorjev bi se verjetno našlo.

Če se to sprašuješ, si črto že potegnila..

Najbrž je ta trenutek odvisen od tolerance vsakega posameznika, njegovih želja in pričakovanj, pa še nekaj drugih faktorjev bi se verjetno našlo.[/quote]
Res je, povsem individualna odločitev. Podobno kot če greš lovit ribe in bolj slabo ali pa nič ne prijemajo, sam pa se odločaš o tem, kdaj imaš dovolj.

Najbrž je ta trenutek odvisen od tolerance vsakega posameznika, njegovih želja in pričakovanj, pa še nekaj drugih faktorjev bi se verjetno našlo.[/quote]
Res je, povsem individualna odločitev. Podobno kot če greš lovit ribe in bolj slabo ali pa nič ne prijemajo, sam pa se odločaš o tem, kdaj imaš dovolj.[/quote]

Tako ja. Zgleda, da sem jaz zelo tolerantna do svojega moža, ker že skoraj 20 let čakam, da se bom najedla vseh teh njegovih rib, ki jih bo on nalovil. Še dobro, da je on manj in jih potem lovi raje na kune in €€€. Pravi, da bolje prijemajo :)))))))

Najbrž je ta trenutek odvisen od tolerance vsakega posameznika, njegovih želja in pričakovanj, pa še nekaj drugih faktorjev bi se verjetno našlo.[/quote]
Res je, povsem individualna odločitev. Podobno kot če greš lovit ribe in bolj slabo ali pa nič ne prijemajo, sam pa se odločaš o tem, kdaj imaš dovolj.[/quote]
Hja, če samo prazn trnek ponujaš se boš ziher načakal…. 😉
Mogoče bi bilo dobro vabo/črva zamenjat? 😛

Če bi bila res taka sreča v razhodu potem bi že odšla, pa ne samo ona….

In kaj bo profitirala, če misli/ve, da je je (samo) on vsega kriv?
Saj se ta situacija ni zgodila od danes na jutri, niti ni bila taka od vedno. Nekje po poti sta zgrešila in sedaj izgleda, da bi bilo najbolj enostavno vse pozabit pa začet na novo z drugo osebo, ki bo uresničevala njene želje brez njenega prispevka v zvezo?…[/quote]

Meni se zdi, da imata onadva kar resne probleme. Seveda sta oba zato kriva, ne le mož. Medsebojno obtoževanje nima smisla, bolje je, da gresta vsak svojo pot. Edino tole seksanje enkrat na mesec na silo mi ni jasno. Kot, da bi v nekem predpisu pisalo, da to morata opraviti. 🙂

Nikjer nisem napisala, da je mož vsega kriv. Daleč od tega. Živeti z menoj verjetno ni enostavno. Vendar to, kar zahteva od mene, da bi bil zadovoljen, je nedosegljiv ideal. In ko ga ne dosegam, udari z vsemi sredstvi, ki jih ima. In če sva se v preteklosti pri prepirih imela neko mejo, preko katere nisva šla, je zdaj iz leta v leto slabše. Te meje ni več, prepiri so kruti, do zadnje kapljice krvi, po njih pa sem tako prizadeta in razočarana, da nimam energije in moči (in želje?) za neko pravo spravo. Vedno težje je odpustiti to, kar reče. Vedno težje je parirati. In vse energije usmerjam v boj, ne v spravo.

Verjetno to počneta oba. Mogoče sta že malo pozabila, zakaj sta prišla skupaj ali pa vama je že res vseeno. Oba bi morala biti toliko zavedna, da bi naredila pri tem bojevanju korak nazaj, ne glede na rane. Saj se z vsakim bojem rane le še povečujejo.

In kaj takega zahteva, da shujšaš? Valda ni tako neumen, da bi zahteval od tebe nekaj kar je “nedosegljiv ideal”.
Prvo to povej, ta ideal…

In kaj takega zahteva, da shujšaš? Valda ni tako neumen, da bi zahteval od tebe nekaj kar je “nedosegljiv ideal”.
Prvo to povej, ta ideal…[/quote]

Da bo kot lutkica stara 23 let.[sup][/sup]

Mogoče pa sama pri sebi razmisli, da bi bilo pametno postati malo bolj neodvisna od svojega moža. Bi mu najbolj pristrigla peruti. Takšne, ki imajo previsoke zahteve do partnerjev (pa naj bo to mož ali žena) jih je treba samo na realna tla postavit. Mislim, da bi ga prav ozavestil šele tvoj odhod. Kar tako brez velikih besed. Naprimer: “Jaz ne morem uresničiti tvojih zahtev, pričakovanj. Odslej jih boš moral sam, ali pa kdo drug. Na svidenje!”

Se strinjam treba bo zavzeti bolj odločno držo in vztrajati, ker očitno vajinih težav ne jemlje resno, ti pa tudi ne narediš nič v smeri reševanja. Ker pogovori ne vodijo nikamor je edina pot ga postaviti pred dejstvo. Se odločiti skupaj reševati ali se raziti.

konec družine
https://www.youtube.com/watch?v=BvKsF9bnJW8

Torej je razvajenček, ki od drugih zahteva stvari za lastno srečo in če tega ni, postane nemogoč, napadalen, žaljiv, agresiven?
In kaj takrat ti, v obrambi postaneš tudi ti taka in potem kdo bo koga bolj prizadel?
Ni nobenega razumevanja za potrebe drugega z nobene strani?

ko mi jo prvič umakne, drugič ne skuha in tretjič ne opere gat

Torej je razvajenček, ki od drugih zahteva stvari za lastno srečo in če tega ni, postane nemogoč, napadalen, žaljiv, agresiven?
In kaj takrat ti, v obrambi postaneš tudi ti taka in potem kdo bo koga bolj prizadel?
Ni nobenega razumevanja za potrebe drugega z nobene strani?[/quote]
Hey, luzer, če ti od partnerke nič ne zahtevaš, še ne pomeni, da tisti, ki je s tistimi, ki imajo neka pričakovanja nekaj narobe. Še manj pomeni, da pričakujejo zaradi lastne sreče.