konc zakona

Dober odgovor. 🙂 Se vidi, da se ne počutiš ogroženega :).

Sumim, da se Margot tudi nekaj takega počuti in je samske ženske ne ogrožamo :). Namreč v reali smo samske ženske tudi pri poročenih ženskah prava grožnja. Pa me zanima zakaj :). Oz. zakaj ene niso tako ogrožene.

Dober odgovor. 🙂 Se vidi, da se ne počutiš ogroženega :).

Sumim, da se Margot tudi nekaj takega počuti in je samske ženske ne ogrožamo :). Namreč v reali smo samske ženske tudi pri poročenih ženskah prava grožnja. Pa me zanima zakaj :). Oz. zakaj ene niso tako ogrožene.[/quote]

Se bom kar tukaj vmešala. :)) Ne razumem, zakaj bi me kdorkoli motil. Zaradi mene naj vsak živi kakor mu paše. Če nekdo želi biti samski, naj bo samski. Če noče otrok, naj jih nima. Če hoče objemati drevo, naj ga objema. Kaj se to mene tiče? Če je kdo v stiski, mu pomagam. Če mu seveda lahko in če mojo pomoč hoče. Ker se čutim dolžno pomagati, ker gre meni dobro. To je vse.

SKlep Boomovega in Margotinega odgovora bi bil (po mojem mnenju): Ker sem zadovljen/a s svojim življenjem, me ne motijo drugi, čeprav so drugačni. Ker me ne ogrožajo, ker nimam nič manj zaradi njih :).

To se gre za samske, koruznike, izobražene, neizobražene… in podobne , ki so tu gor na tapeti.
Ne za kake kriminalce.

Še glede tega: Ne vem zakaj je tako, vendar si jaz tukaj nikogar ne zamišljam kot debelega, neinteligentnega in vsesplošno nesposobnega šrota. Tudi tistih ne, ki so mi mogoče malo manj simpatični. Jaz si vas vse predstavljam kot lepe, seksi postavne in uspešne ljudi, včasih s stališči, ki se razlikujejo od mojih, vendar zgolj zaradi tega si vas ne morem predstavljati kot neprivlačne. Jbt ga, ne morem, tudi če se trudim.

In če tvoj kdaj pride oreng nakajen domov in objema školjko na WC.-ju te tudi ne moti? :-)))

In če tvoj kdaj pride oreng nakajen domov in objema školjko na WC.-ju te tudi ne moti? :-)))[/quote]

Neeee, samo enkrat me je. Je na eni zabavi zlival enega za drugim in za vsak kozarček me je pomenljivo pogledal in mi “zagrozil” da danes bo pa nora noč.
No, sej je bila res. Samo ne tako, kot sem si jaz to predstavljala :(((

pa kakšne črtice vlečete, da take klanfate ☺

Kaj pa ti samo piješ in drkaš?

Kaj pa ti samo piješ in drkaš?[/quote]
On več ne rabi drkat. Mu ne stoji.

Niti slučajno ne gre pri tem za isto stvar. Poroka pomeni obljubo nečesa, kar mi v usta položi matičar ali duhovnik, zato se mi zdi njena čustvena in simbolna vrednost približno enaka kot pri plačevanju davkov ali vlaganju prošnje za gradbeno dovoljenje.[/quote]

Ja prav, to je pač tvoje razumevanje tega obreda. Nič hudega. Morda rabiš več časa, da doživiš tako pravo ljubezen, da boš v tem obredu videl kaj več, kot plačevanje davkov v uradu.[/quote]

Mhm, glede na to, da Boom je poročen, najbrž ne gre toliko za to, kako on razume sam poročni obred, ampak za mnenje, ki temelji na lastni izkušnji.

Boom, mogoče se moraš pa najprej ločiti, nato pa počakati na pravo ljubezen. Ker nekaj že ne štima, če po vseh teh letih zakona poročni obred še vedno vidiš samo kot še en civilno-pravni postopek več.

Pogodbe se overijo za čas slabosti, simbole rabiš, ko ti gre slabo, tudi zakonsko zaobljubo lahko uporabiš takrat, ko ni vse rožnato. Je razlika, če ti partnerju nekaj obljubiš in imaš to v zavesti, ali pa jaz samo upam, da boš ti deloval tako kot mislim, da bi bilo prav.

Nap. ti posodim denar, posodim!, beseda pove, da boš nekoč vrnil, a če ti nič ne obljubiš, ne izrečeš javno obljube, sem jaz lahko veliko bolj v dvomih, da boš res vrnil dolg. Torej je zaobljuba pomembna.
Pri partnerju, ki ga izbereš za celo življenje pa zaobljuba sploh ni pomembna? :O
Avtorica se sprašuje do kdaj vztrajat v zakonu – v zaobljubi, torej? Če zaobljube ne bi bilo se tega verjeno ne bi spraševala.[/quote]

Glede na definicijo ni tudi ločitev nič drugega kot prelom zaobljube. Bolj vprašanje pri vsem tem je kaj imajo matičar, far in javnost z čustvenimi ter intimnimi zaobljubami posameznika. Zaobljubiš se lahko tudi na štiri oči, če je že tako.[/quote]

Zaobljubiš se ljubljeni osebi pred celotno skupnostjo v kateri živiš (in ne pred matičarjem, župnikom…) S tvojo čustveno komponento skupnost, far in matičar nimajo nič Ima pa dana beseda moč, če imaš neka moralna načela, če ima človek obraz. Če tega ni se ljudje izgovarjajo na črko zakona in list papirja za rit brisat…

Precej daleč stran od zastavljene teme smo zašli in tole “trarunklasto” obračunavanje kdo je kaj mislil, ko ni mislil, kakšen je kdo…itd V čem je že smisel? :/
Smo s tem v kako pomoč avtorici teme?

Hladno-razumska tehnična definicija in strah pred ženskim ceremonialom – kar poroka je.
Če je moški taka ‘klada’, ki še ni slišal, kaj šele doživel simbolno vrednost ritualov, kaj šele, da bi se znal čustveno odzivat, potem tudi ne vidi smisla, da bi recimo ženski podaril rožico, saj je to samo rastlina, ki itak potem zgnije, brezveze. Rožica je simbol za izkazovanje pozornosti in čustev, krhka in lepa, tudi prispodoba same ženske, ki nima veze npr. z botanično latinsko definicijo ali praktično uporabnostjo, kar očitno pomeni raznim Boomom, Robijem in Spiderjem, ki nudite ‘rožicam’ le grobo kamnito racionalistično podlago brez prsti in vode, kaj šele kak sončni žarek čustev, da bi lahko uspevale.[/quote]

Niti slučajno ne gre pri tem za isto stvar. Poroka pomeni obljubo nečesa, kar mi v usta položi matičar ali duhovnik, zato se mi zdi njena čustvena in simbolna vrednost približno enaka kot pri plačevanju davkov ali vlaganju prošnje za gradbeno dovoljenje.[/quote]

Aha, simbolne čustvene geste – ‘hrana za (žensko) dušo’, primerjaš s plačevanjem davkov!? Težko ji boš nahranil s sterilnimi mislimi moškega asketskega intelektualizma, da ne bo pomrznila, kaj šele uspevala v zaledeneli zemlji.

Hladno-razumska tehnična definicija in strah pred ženskim ceremonialom – kar poroka je.
Če je moški taka ‘klada’, ki še ni slišal, kaj šele doživel simbolno vrednost ritualov, kaj šele, da bi se znal čustveno odzivat, potem tudi ne vidi smisla, da bi recimo ženski podaril rožico, saj je to samo rastlina, ki itak potem zgnije, brezveze. Rožica je simbol za izkazovanje pozornosti in čustev, krhka in lepa, tudi prispodoba same ženske, ki nima veze npr. z botanično latinsko definicijo ali praktično uporabnostjo, kar očitno pomeni raznim Boomom, Robijem in Spiderjem, ki nudite ‘rožicam’ le grobo kamnito racionalistično podlago brez prsti in vode, kaj šele kak sončni žarek čustev, da bi lahko uspevale.[/quote]
Saj tudi lepa beseda, objem ali poljub so le simboli ljubezni.

Pošteno vprašanje. Zakaj večina ženska ni šrot, zato ker v bistvu nobene v resnici ne poznam, poleg tega imam z njimi bolj dobre kot slabe izkušnje. Torej stvar doživljanja. Koruznik sem bil tudi sam in prav tako se mi je nekoč poroka zdela bedasto dejanje. Debeli me nikoli niso motili, ampak to sam nikoli nisem bil. Športni navdušenec sem pa tudi sam. Za otroke je še vedno čas, nobenega nima smisla v to prepričevati, ker mi je žal otrok, ki jih vzgajajo starši, ki si tega niso sami dovolj želeli.

Ok, ampak vprašanje, zakaj si nekdo želi poroke, je zame osebno enako, kot če bi me vprašal, zakaj poljubiš žensko. Zaradi varnosti, da ti ne bo ušla ali česa drugega? Tako vprašanje težko vzamem resno. :)) Pa vem, da nekdo, ki se nerad poljublja, bo zatrjeval, da ne vidi nobene razlike v odnosu s partnerjem, če s z njim poljublja ali pa ne. Hej, kaj ti naj jaz… kaj te čem prepričevat, če že sam veš (ne tebe osebno-9? 🙂

Vprašaj se raje, zakaj na poroko gledaš kot na ključavnico, če si že res tako trdno odločen zanjo. ;)[/quote]

Napisal sem, da ne vidim nobene bistvene razlike med biti ali ne biti poročen, za razliko od tistih, ki si jo želijo. In bolj kot gledam, berem in opazujem, temelji pri velikih želja predvsem v smislu dodatnega priklepanja partnerja nase ali sebe na drugega. Večina tistih, ki si jo želijo (ali jo morda celo pogojujejo), ne zna pojasnit vzroka in glede tega pišejo razne nebuloze o časti, potrjevanju ljubezni pred javnostjo (konec koncev kaj pa je to drugega kot širnemu svetu povedati “tale je pa zdaj moja lastnina – tace proč!!!”) ipd. Izjema bi lahko bili le najbolj verni glede cerkvene poroke. Civilna pa ni nič drugega kot to.[/quote]
Glej, to moraš sam ugotovit, kaj ti pomeni. Če gledaš nanjo tako, potem se res raje ne poroči ali pa menjaj partnerko, če jo imaš.

Moč imajo le tam, kjer so partnerji močni. Šibkim nič ne pomaga. :)[/quote]

Močnim partnerjem poroka ni potrebna.[/quote]
Vidiš, ko ne razumeš. Poroka ni nekaj, kaj je POTREBNO. Če imaš žensko ob sebi, ali se ti zdi potrebno, da jo objameš ali pa si tega želiš. Velika razlika.

Močnim partnerjem poroka ni potrebna.[/quote]
Vidiš, ko ne razumeš. Poroka ni nekaj, kaj je POTREBNO. Če imaš žensko ob sebi, ali se ti zdi potrebno, da jo objameš ali pa si tega želiš. Velika razlika.[/quote]
Ljudje si ne želimo nečesa, kar se nam ne zdi potrebno.
Ker bi to pomenilo nesmiselnost naših želja in v nasprotju z našim racionalnim umom.
Le lepše se sliši, če rečeš, da si nečesa želiš, ker dobiš vtis, da si ob tem svoboden.

Vidiš, ko ne razumeš. Poroka ni nekaj, kaj je POTREBNO. Če imaš žensko ob sebi, ali se ti zdi potrebno, da jo objameš ali pa si tega želiš. Velika razlika.[/quote]
Ljudje si ne želimo nečesa, kar se nam ne zdi potrebno.
Ker bi to pomenilo nesmiselnost naših želja in v nasprotju z našim racionalnim umom.
Le lepše se sliši, če rečeš, da si nečesa želiš, ker dobiš vtis, da si ob tem svoboden.[/quote]

Ahaaaaa….

😀

Določene stvari ti bodo jasne, ko boš osvojil neke osnove. :-))
Civilna poroka ima v RS status pravno veljavne pogodbe. Cerkvena je zakrament.
Moje osebno mnenje sem že več krat povedal. Za to, da dva (moški in ženska) čutita ljubezen in pripadnost eden drugemu ne rabita pogodbe ali zakramenta. Rabita vse kaj drugega… predvsem vsakodnevnega, čustvenega, intimnega. In na koncu tudi izvenzakonska skupnost je v vsem zakonsko izenačena z zakonsko, razen z tisto izjemo okoli potencialnega očetovstva.

Zato sem ti tudi napisal stran nazaj, da vračilo ni pomembno od moje obljube ali podpisa (ti je jasno da pogodbe) ampak od mojega odnosa. (v tem primeru moje morale, načel, poštenja… na tvoji strani pa le zaupanja) Če imava to bo vse OK. Če nimava boš zahteval podpis pogodbe od mene… kar pa ti še ne da garancije, da bom jaz pogodbo spoštoval.
In tako je tudi v primeru ljubezni in skupnega življenja. Ne potrebujem neke pogodbe s svojo izbranko.
Upam, da ti je jasno, čeprav močno sumim. :-))

No pa še šala na račun poroke:
Kateri moški je največji optimist? Tisti, ki vsako leto preveri, če je poročnemu listu že potekla veljavnost. :-))

PS
vse to bi bilo čisto nepotrebno, če si ti kot poročeni ne bi jemal pravico in “privatiziral” ljubezen in medsebojni odnos med moškim in žensko ter trdil, da naj ti koruzniki ne razlagajo določenih stvari. Sprevidi že enkrat, da je življenje dveh, ki živita na koruzi in dveh, ki sta poročena lahko povsem identično.
Razlika je le, da ti misliš, da za to rabiš pogodbo… jaz pa mislim da jo jaz ne potrebujem. :-))

Tole glede poroke je že izgubilo rdečo nit. Cerkvena poroka ni vzrok za ljubezen, ampak posledica le-te. Ne vem, zakaj se ljudje ne bi zabavali. Gre za običaj, navado, šego.

Vidiš, ko ne razumeš. Poroka ni nekaj, kaj je POTREBNO. Če imaš žensko ob sebi, ali se ti zdi potrebno, da jo objameš ali pa si tega želiš. Velika razlika.[/quote]
Ljudje si ne želimo nečesa, kar se nam ne zdi potrebno.
Ker bi to pomenilo nesmiselnost naših želja in v nasprotju z našim racionalnim umom.
Le lepše se sliši, če rečeš, da si nečesa želiš, ker dobiš vtis, da si ob tem svoboden.[/quote]
Ljudje se ne odločamo vedno racionalno. Kakor kdo, da se ve.

Glede na definicijo ni tudi ločitev nič drugega kot prelom zaobljube. Bolj vprašanje pri vsem tem je kaj imajo matičar, far in javnost z čustvenimi ter intimnimi zaobljubami posameznika. Zaobljubiš se lahko tudi na štiri oči, če je že tako.[/quote]

Zaobljubiš se ljubljeni osebi pred celotno skupnostjo v kateri živiš (in ne pred matičarjem, župnikom…) S tvojo čustveno komponento skupnost, far in matičar nimajo nič Ima pa dana beseda moč, če imaš neka moralna načela, če ima človek obraz. Če tega ni se ljudje izgovarjajo na črko zakona in list papirja za rit brisat…[/quote]

Hvala, napisal si to, kar jaz mislim. Pa sem kar besednjak izgubila, ker je tu toliko argumentov proti poroki, kot simbolni zaobljubi in sporočilo drugim, dveh, ki se ljubita.

Glede na definicijo ni tudi ločitev nič drugega kot prelom zaobljube. Bolj vprašanje pri vsem tem je kaj imajo matičar, far in javnost z čustvenimi ter intimnimi zaobljubami posameznika. Zaobljubiš se lahko tudi na štiri oči, če je že tako.[/quote]

Zaobljubiš se ljubljeni osebi pred celotno skupnostjo v kateri živiš (in ne pred matičarjem, župnikom…) S tvojo čustveno komponento skupnost, far in matičar nimajo nič Ima pa dana beseda moč, če imaš neka moralna načela, če ima človek obraz. Če tega ni se ljudje izgovarjajo na črko zakona in list papirja za rit brisat…[/quote]

Če pravilno razunen, je moja beseda nič, če ob tem niso prisotni matičar, far in javnost?