Končno……………..
zakaj je morala Trnuljčica spati celih sto let, da se je končno našel princ, ki jo je bil sposoben na pravšnji način “prebuditi”?
ja, sej vem, da je v tem bistvo.!
toda…
edin problem, ki ga jest vidn je ta, da se je to naredil šele PO STO LETIH !!!!
tolk pa jest nkl ne bom dočakala .-)))))))))))))))
tale trnuljčica me je dons posadila na realna tla, mejdun…..
🙂
po drug stran je pa fino, konc koncev……………
Tja do stotga leta mi ne bo treba nč oči okol sebe metat, kje bi kešnga fajnga srečala, ker sedej vem, da se to še zlo zlo zlo dolg cajt ne bo zgodl…..
:-)))
hahaha, dvomim, da bo moj najljubši in najdražji čez 100 let sploh še vedu za kaj gre, kaj šele, da bi še enkrat zaigral enga tazga princa kot v trnuljičici :-)))
teoretično ja.
Če pomislim, koliko stvari se zgodi res samo vsake sto let.
Včeraj me je pičla čebela. tudi to se je zgodilo prvič po (skoraj) sto letih 🙂
Danes zjutraj zaspala, ker sem včeraj celo noč “poslušala”, kdaj pride mulc domov. Kje imam pamet, ane?!
Pa še en grozn resn člouk mi je prejle reku, da me je dons prvič, od kar me pozna , resn jemal (menda se zmeraj hecam)
Še zdej mi je nerodn, ampak dons sn se pa res hecala, pa ne vem, kaj naj nardim…….