Končno doma!!
Kaj naj rečem.SREČNA SREČNA….končno smo doma…ha::)))))
Upam da bo šlo vse po maslu….Okrevali bomo še en čas..ampk crkljali pa tudi..še pa še…
Spet sem z vami…spet vaša..zdej se pa moram nafilaaaaaaaat!:)))) Ker sem čisto aut! heheh
Ojej kolk vas imam rada..vse vas močno tesno objemam..:)))))))))
Yeeeeeeeeeeeeeeeessssssssssssss,
Yeeeeeeeeeeeeeeeeeessssssssssss,
Yeeeeeeeeeeeeeeeeessssssssssssss!!!!
Bravo Muca, enkrat se je to moralo zgoditi, res moralo.
Vidiš..kako pridne otroke imamo…Tud v bolnici so se čudili..kako priden otrok…Tko je bilo hudo in je potrpežljivo prenašal..res ostajam brez besed…
Ampak a je kakšna solzica pa bla…ko si zagledala zobek aaa?
Men se je čisto strgalo,ko sme zagledala zobek…Ojej se še spomnim tistih trenutkov…SREČA..ni kej:))
Počutil…na eni strani čisto čustveno nebogljen..na drugi ponosen,najraje objel cel svet….
In če razmišljam naprej…res nepopisen občutek je to!
Sreča in tista čustvena ranljivost,ko si ne moreš pomagati ,pa čeprav bi rad bil trden..dotakne se te močno in globoko…
Viš za takšne dogodke se splača živet!
Jupie zobki…….:))))