konec porodniske
Joj, ne morem verjet, da je eno leto lahko tako hitro naokoli. Danes sem zaključila s porodniško, deset dni imam sicer še dopusta, ampak me že zvija, ko bo treba po novem letu v ponedeljek nazaj v službo. Definitivno je bilo to najlepše leto mojega življenja in smo lahko srečne, da nam država omogoči, da ga preživimo s svojimi sončki. Kakšen nasvet, kako čim manj stresno preživet uvajanje v službo?! Piki bo sicer pri moji mami, to me toliko ne skrbi…skrbi me, kako bom prebrodila čas, ko ne bova skupaj. Pa tudi za forum ne bo več časa…skratka; hotela sem povedat, da je bilo krasno in da že pogrešam vse skupaj.
Uživajte vse, ki ste še doma.
lp. m
Hojla, sem na istem, kot ti… v ponedeljek 03.01. služba!!!! To je sicer že tretjič v mojem življenju, ampak mi je enako hudo, kot pri ta večjih dveh….
tudi našega tretjega bo čuvala babi, dokler ne bo star 3 leta (kot najstarejšega sina) ali pa če bo želel v vrtec prej (kot pri 2 letih in treh mesecih ta srednji sin).
Še toliko manj me vleče v službo, ker imam do nje 75 km …..l
Boš videla, moja35, da tudi v službi najdeš prijetne trenutke.
Pomisli kdaj si zadnjič v miru spila kavo, brez da bi z enim očesom oprezala, kaj dela tvoj škratek? Pomisli, kako bo spet zanimivo vključiti glavo še za kaj drugega, kot otročka in kako prijeten je občutek, ko veš, da si neko delo dobro opravil. In … kako vesela boš, ko te bo ob prihodu iz službe z velikimi svetlečimi očki pričakal tvoj falotek.
Vem, da ni lahko začeti s službo – a verjemi, ko zaštartaš ni niti pol tako tako grozno, kot si sedaj predstavljaš.
Srečno!
Joj, 75 km v obe smeri pa ni mačji kašelj. Le kako zmoreš še vožnjo ob treh otrocih?! Jaz šele zdaj razumem, kako dragocen je čas, ki ga preživimo na porodniški in kako hitro mine leto, kako hitro se staramo in kako otroci rastejo. Še ne dolgo nazaj sem prebirala forum nosečnost, pa spraševala dr. Pušenjaka o prvih znakih, pol pa starši staršem. Hvala Primož, da si pogruntal ta način izmenjave mnenj in nasvetov. Verjamem, da je ta oblika komuniciranja neprecenljiva pomoč marsikateri mamici.
Meni pa se izteče konec decembra, vendar sem že zmenjena, da pokoristim ves letošnji dopust in stare ure takoj, torej grem v službo 9. februarja 05.
Tudi mene že mičkeno zvija, sem se razvadila, od marca 03 sem doma – najprej bolniška, prezgodnji porod, podaljšanje zaradi nedonošenosti 6 tednov, porodniška, podaljšanje zaradi razvojnih težav tri mesece, dopust, ure in je skoraj dve leti okrog. Ker imam za januar že en poseg, bo verjetno padla vmes še bolniška in se bo še kak teden, dva podaljšalo. Ko bom šla v službo, bo moj pikec skoraj 1 leto in pol star, tako, da se je kar fajn izteklo, na konto težkih začetnih dni, ki jih pa ne privoščim nikomur. 43. dan sva prišla šele iz porodnišnice … z 2010 grami … in kmalu spet pristala v njej. Ni bilo ravno lahko …
LP in srečno vsem, ki spet začenjate!
Saj se veselim tudi nove vloge zaposlene mamice in kave s sodelavci, da ne bo pomote. Razlika je v tem, da je moj sonček tako priden otrok, da to že zdaj ni bil nikoli problem in da je moja služba zelo zahtevna in že v normalnih pogojih ni mogoče kave spit v miru. Skratka; prepričana sem, da je bila porodniška manj naporna od tega kar me čaka. Na žalost se tega človek zave šele takrat, ko je konec. Zdaj mi je žal za vsak dan porodniške, ki je minil prehitro…
Svojedva sončka imam rada oziroma kar bolestno ju obožujem vendar sem se tudi potihom veselila odhoda v službo in prihoda med ljudi. Kljub temu, da je bolj naporno ker moraš poleg službe postoriti še vse kar si preje postoril čez dan ne bi ostala še doma.
Res je naporen tempo vendar čas izkoristimo kvalitetno.
Lepe praznike.
Drage punce, v novi službi sem šesti teden. Odlično je. Zaenkrat ni ene slabe stvari. Sem pa res imela prej izredno slabo službo, tako da je moje navdušenje po svoje razumljivo.
Zadnji večer, preden sem šla v službo, sem jokala kot dež. Sploh se nisem mogla spraviti v red, pa če sem se še tako trudila. Zadnja dva tedna sem bila neskončno zoprna, tudi sama sebi. Doma sem bila več kot leto in pol, samo gospodinjila, nisem imela več občutka, da kaj znam. In pred tem tista nesrečna slaba služba in pred njo še ena porodniška, skratka, zaupanja vase mi je kritično primanjkovalo.
Zdaj sem pa spet na konju in potihem vam priznam, da sem se čez vikend veselila ponedeljka. Brez službe ne morem. Otroci – zaenkrat sta kar dobro, na vse skupaj gledam tako, da se morata tudi onadva navaditi, da nista vedno samo z mano. Pravzaprav sta cel dan med ljudmi, ki ju imajo radi. Verjamem pa, da potrebujeta zadovoljno mamico, ne pa take tečnobe, kot sem bila pred odhodom v službo.
Vsem, ki se vam porodniška končuje – srečno in dober začetek… in zapomnite si, da odhod v službo ni konec sveta (tako sem namreč mislila jaz!).
Zdravo,
tudi jaz danes uživam prvi dan dopusta. Z delom bi morala začeti 3. januarja, vendar sem na srečo dobila prostor v jaslih, tako da začneva 3.1. z uvajanjem v njegovo službo. Hm, jaz bi bila še kakšno leto kar doma, mi je bilo tako lepo, da ne morem povedat. Imamo še falota starega 4 leta, tako da sem se izključno posvečala materinstvu. Je pa res, da se sedaj, ob zaključku druge porodniške ne sekiram več tako, kot prvič. Vržeš se v vodo in plavaš s tokom, pa nekako gre.
Želim ti še veliko lepih trenutkov, tudi v službi.
tvoj post me je navdal z optimizmom. Porodniško zaključim maja, že februarja ali marca pa začnem z iskanjem službe. Kar groza me je, ker bom morala med popolne neznance in ne mine dan, da ne bi razmišljala o novi službi: kje, kako, kdaj….Poskušam odmislit a je težko. Upam, da mi bo čimbolj naklonjeno in prehod ne bo preveč stresen.
Ne vem, kaj so pisale predhodnice, bi ti pa povedala, da ni bistvene razlike med uvajanjem po porodniški in uvajanjem po kakšnem fajn dopustu. Jaz sem bila na porodniški že dvakrat in obakrat sem bila kar hitro nazaj. Je pa najbrž odvisno tudi od dela, ki ga opravljaš.