Konec veze zaradi psa
To z otroci mešate žabe in babe. Sam imam zelo rad konje. Ni mi problem vzet krtačko in mu spucat natlačen gnoj v kopitu ga obrezat itd. A sedaj ker ga imam rad ga bom peljal v spalnico? Ali pa v jedilnico? No prestavljaj si prizor kjer imamo kosilo mu damo lepo stol in on fino z nami obeduje. Kako to izgleda?
Ja sej je zival pa radi ga imamo. Pa nočemo bit od tistih ki kao zivali ne marajo. Nene.
Mislim da je odvec kar sem napisal. Bi bilo dovolj sledeče.
“Avtorica razmišlja o odhodu tako da bo ljubitelj živali na voljo in to z krdelom. Če ste pa vezane pa nič hudega.. Pa sa strane nekaj ne. “
Ljudje imajo pse radi, ker jih poistovetijo z otroškim delom sebe in vanj projicirajo svojo otroškost. Pes pa je večni otrok. Zato imeti psa ni noben trening za otroke, niti neko prosocialno dejanje, ampak egoizem v najbolj čisti in iskreni obliki kar jih je mogoče doseči na svetu. Največji nasilneži in teroristi bodo čisto razneženi ob psu in bodo leta žalovali za njim. Otroci pa zrastejo in ti slej ko prej nastavijo ogledalo.
[/quote]
Hja, ta teorija se bere kot psihološko analizirana in podkrepljena, v praksi pa so ljudje, ki ne marajo živali (ne mislim te, ki so indifererentni do njih in te, ki se jih bojijo) pogosto človeku zelo nevarni. Se mi je že zgodilo, da je en tak super oče, tudi izobražen in poln modrosti, začel nekoč razlagat, kako je v otroštvu mučil mačke. Da o prijateljici, ki je iz zaljubljenosti spregledala, da je njen partner grob in odklonilen do živali, sploh ne govorim – lepega dne jo je, sicer ljubeč in že kar pocukran, v afektu krepko namlatil.
Ko imas otroka ti po cele dneve koplje po peskovniku ki je leglo bakterij, pa se valja po travi, pa bos zunaj teka in not na kavc zvecer se predno ga uspes naterat da se gre umit ti pa zraven tebe na kavcu zaspi….
Nas pes je bolj cist kot je bil mulc, mu umijes tace brez da protestira ,
ko je bil mulc majhen. Cim si ga spustil z oci je ze kopal po neki zemlji, ce ne drugje pa v rozah.
Kadar je utihnil sem sla ko sokolovo oko za njim ker je 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} eno peesdarijo delal…
Osebno tipa ki nima rad zivali ne bi imela nikoli.
Imamo in psa in macka nasega pa se sosedov pride vsak dan.
Nas vecer v dnevni zgleda takole ; vsak na svojem delu kavca, pes v svoji kosari macek na tabureju, sosedov macek pa pred kaminom v kosari od nasega macka.
[/quote]
Lepo.
Hja, ta teorija se bere kot psihološko analizirana in podkrepljena, v praksi pa so ljudje, ki ne marajo živali (ne mislim te, ki so indifererentni do njih in te, ki se jih bojijo) pogosto človeku zelo nevarni. Se mi je že zgodilo, da je en tak super oče, tudi izobražen in poln modrosti, začel nekoč razlagat, kako je v otroštvu mučil mačke. Da o prijateljici, ki je iz zaljubljenosti spregledala, da je njen partner grob in odklonilen do živali, sploh ne govorim – lepega dne jo je, sicer ljubeč in že kar pocukran, v afektu krepko namlatil.
[/quote]
gotovo so tisti, ki mučijo živali moteni in tudi ljudi ne marajo oz. bodo nasilni do njih.
Po drugi strani pa tisti, ki so zlizani z živaljo, lahko niso nič manj nasilni. Moj stric je bil čisto nor na svojega psa, ki ga je razvajal na vse pretege, leta jokal za njim, nič pa ga ni to oviralo, da ne bi psihiral in fizično obračunaval z ženo in otroci.
Med mučiti žival in ne nakopati si skrb za žival je velika razlika.
Je razlika med “imeti rad zivali” in “pes pred vse in vsakogar”. Predvsem moderni lastniki psov to dvoje radi zamenjujejo, z razlogom, ker bi se sicer morali zazreti vase in bi znalo bit neprijetno. Njihov problem. Je pa res, da je imel v originalni zgodbi lastnik pse od prej. Avtorica, zdaj vsaj ves, da se v zvezo z nekompatibilnimi osebami NE spusca. In ni fer od nekoga pricakovati, da se bo v temeljnih nazorih 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} spremenil, da bo nekoc po tvoji meri. Isci nekoga, ki ti je v temeljnih nacelih in pogledu na zivljenje podoben. To ocitno niso die hard fani psov.
A je tvoja edina možganska celica sposobna razumeti in doumeti, da se psi razlikujejo po pasmah? Velikosti? Kožuhu? Prenašanju mraza oz. zime? A razumeš ti to, budalo?! Ni vsak pes za rit po blatu in se valjat v gnoju, eni psi so majhni in občutljivi, jih hitro zebe… Da ne govorimo o tem, da nekatere (predvsem) ženske za svoje male cucke skrbijo kot za otročad, jih umivajo, kopajo, brišejo z brisačko, posušijo s fenom… Ne mi trajbat, da so ti cucki umazani!
Ne vem, vedela si, da ima živali oz v tem primeru pse. Če si sprejela njega bi morala tudi pse, očitno ga nisi sprejela. Psa ne moreš kar stran dati, ker to tvoj partner, partnerica (ki je za pse vedel) pričakuje ali so ji, mu v napoto. To je živo bitje in ne stara krpa, ki jo po uporabi zavrzes. Za naprej- ne pečaj se z moškimi, ki imajo živali in ne boš imela težav sama s sabo. Najdi takega, ki živali nima.
Ti si v resnici moteno. Mi je jasno. Sicer ne bi primerjalo konja in psa. Sta dve različni živali, seveda imamo lahko obe radi, ampak eno je 800-kilogramski konj, drugo pa čivava, ki ima mogoče 1 kg!!!
A druge neprimerljive stvari tudi primerjaš oz. so zate iste? Si zaželiš jabolka, prinesejo ti pa pasulj in tebi je to kar enako?
Raje dobro premisli, preden še kaj napišeš. In na remont betice se prijavi čimprej.
Debatiramo
No ko smo ze ravno pri konjih…
Verjel ali ne , da edini ,ki je meni kdaj koli podrobil o tem da imam psa in macka v hisi je bil konjar. In to v smislu da to je pa nehigienicno.
In to mi je razlagal na konjarskem pikniku kjer , (normalno so bili konji zraven ) se je peklo meso ; muh pa toliko , da je bilo vse crno. Po hrani – mesu, kruhu pijaci….
Un mi takrat tudi ni znal obrazlozit zakaj je pes , ki mu drzis higieno ga kopas negujes hranis iz cistih posod bolj nemaren kot cevapcic na katerem hodi muha ki je prej hodila po gnoju.
Jaz takrat nisem jedla hrane.
Ti ne veš ravno veliko o psih, o različnosti potreb glede na pasmo.
[/quote]
Vem dovolj, namreč to, da je pes žival in ima drugačne želje ter potrebe kot človek. Večina pasjeljubcev pa psu vsiljuje svoje in ga poskuša počlovečiti. In kako skočijo v luft, ko jim to omeniš, lahko prebereš na tem forumu.
Kam boš pa konja dala, morda v špajzo?
Saj imaš rada živali, kajne?
Ali se boš šla segregacijo???
[/quote]
Kje sem omenila konja? Eni res ne znate brat. Napisala sem da si ne predstavljam živeti z nekom, ki mu ni do živali(vsaj mačka sem mela v mislih). Mogoče bo to mali zajček, činčila(bom takrat vidla). Ti pa lajaj doma na koga če upaš in se ne spravljaj name za brezveze, ker ti nisem nič nardila. Bo šlo? Obvoz naredi in še to, kdo ti je kriv če se neprijetno in ogroženo počutiš če nekdo drugač razmišlja od tebe? To maš ti probleme, js ne. Adio in ne javljaj se več.
Imeli smo psa 19 let, je bil razvajan in negovan do maksimuma, na stara leta sem ga nosila na dlani kot dragoceno kapljico vode, od 14. leta je imel zdravstvene tezave in ce ne bi res dobro in ljubece skrbela zanj, ne bi docakal 19 let in to popolnoma vitalen in aktiven
.
Ko smo ga uspavali, je bolelo, kot bi mi kdo trgal duso, se danes boli in se vedno se ga spominjam z ljubeznijo.
A ti povem, da je bilo tudi olajsanje. Ena velika obveznost je padla z mojih ramen. Pes je kot otrok, ki nikdar ne odraste in je vecno odvisen od tebe, res je, ogromno ti da, a je obveznost in odgovornost!
Gladka ali ne, tako je.
[/quote]
Tole je mal drugac, kot tista , ki pravi, da komaj caka, da umre.
Olajsanje al pa cakanje, je kr razlika.
Razn, ce si tudi ti komaj cakala, da umre..pa se olajsanje lepse slisi….
Zelo zanimivo branje. Tudi zato, ker vsak želi prevladati s svojim mišljenjem in ga predstaviti kot absoluten prav.
Mi imamo psa, labradorca – torej je velik, močan in čokat. Je terapevtski pes, ki našemu 7 letniku zelo pomaga, še posebej pri njegovih napadih epilepsije in tresavosti; pes je izrazito umirjen in s to umirjenostjo pomaga sinu, da se sam umiri. Dotik psa oziroma božanja psa sinu zelo pomaga.
In ali je pes odgovornost? Ja izjemno velika.
Je kdaj umazan? Ja, tudi. Potrebno ga je prebrisati, ščesati, tudi umiti tace.
Se pes slini? Tudi.
Laja? O ja.
Vse to drži. A kljub temu, mi imamo radi vse živali, tega psa pa še posebej. Težko razumem ljudi, ne ne marajo živali, a si takrat rečem – vsak ima nekaj rad. In oni ne marajo tega kar imaš rada ti. In tako pač je.
Vsak od nas ima torej nek hobi ali nekaj kar ga sprošča, ima rad ali nečemu posveča veliko časa. Tako pač je. Nekdo od vas kolesari in drgne svoje kolo do onemoglosti, nekdo igra nogomet in drgne svoje kopačke, nekdo gleda turške nadaljevanke in sanjari o Kemalu, nekdo peče in preklada ponve …….. no, ko mene vprašajo, kako se ti da zjutraj vstati in peljati psa ven in potem spet čez dan in zvečer, rečem: ker imam to rada in me to sprošča, tako kot tebe gledanje turških nadaljevank in čebljanje s sosedo pred hišo. In zato nisem slaba ne jaz ne ti.
Tako pač je …..;
Tudi sam imam psa. Živali imam nasplošno pač rad, mojega psa seveda tudi. On je pač moj buddy in del družine. Partnerka, ki je prišla kasnej ga ima tudi zelo rada. Če bi se pa tako obnašala kot avtorica, bi pa letela isto sekundo ven. Naj se on ne sekira, bab je kot listja in trave, povsod. Pes je pa vseeno prijatelj, kar pri partnerki ni tako zelo samoumevno. Pa nimam drugač pse raje od ljudi, da ne bo pomote! Je pa res, da zelo malo ljudi cenim, res peščico njih.
Mojega moza sem spoznala ko sem delala med studijem v neki okrepcevalnici.
Na sladoled je pripeljal 4 letnega necaka in ocetovega psa nemskega lovskega terierja.
Tri sladolede , dvakrat po eno kepco in enkrat tri…..
Nikoli ne bom pozabila prizora koliko je imel dela, da je popedenal tamalega pa se psa.
Konec veze ali sploh ne začetek: zaradi kajenja, zaradi pretiranega športanja in obratno, zaradi prevelike lenobe, zaradi načina prehranjevanja, zaradi cmokanja, zaradi prdenja, zaradi pretirane kosmatosti (velja za oba spola), zaradi dolžine las, velikosti pritiklin …
Od tega se mi zdi lastništvo psa oziroma ljubezen do živali med bolj umestnimi razlogi. Tako pač je. Kdor ni vajen živeti s psom kot s članom družine, se mu zdi, da ima prednost pes – pa ni res. Nima prednosti, samo dobiva, kar si zasluži in kar je prav. Pes v pesjaku ni sprejemljivo in bi morali prepovedati (in to pravzaprav ni popolnoma nič boljše, kot če je pes na verigi).
Pač ne moreš biti s tako osebo. Jaz ne bi mogla biti z janšistem, na primer. Nikoli. Pa je lahko lep in bogat kot Brad Pitt. Ali s populistom. Ali z nekom, ki pretirava z aftershavom.
Pozdravljeni,
tisti, ki ima nekoga oz. nekaj zelo rad in drugega to zelo moti – to dejansko je problem! Oba trpita, ker ne moreta biti to, kar v resnici sta in morata zavoljo partnerja zadušiti del sebe. Če ni možnosti nekega dobrega kompromisa, potem je najboljši razhod. Na dolgi rok bo za oba bolje, ker bosta v vezi težko hkrati srečna. In upam, da je jasno – z nobenim ni nič narobe, različni smo si in tako je prav.
Kaj je narobe s psmi? Ok stekam vsak ima svoje mnenje in idejo o lajfu, ampak clovek ki ne mara psov, po mojih izkusnjah ni dober clovek. Nekdo ki ima rad pse jih sedaj ne bo mogel imet zaradi tebe. Res upam da te pusti ker vzet eno tako veselje cloveku je bolano v glavo.
Ce se splaca potrpet ves samo ti.