KOPIRAM JEZUSOVE BESEDE O PREHRANI

Resnica je samo ena, samo ljudje verjamemo v različne. Ampak na koncu je samo ena.

Po moje jih je več, ker verjamemo v različna dejstva. Pravtako smo prišli do različnih zaključkov in spoznanj. Morda je le glede Boga na koncu ena sama resnica:). Ampak to bomo zvedeli (ali pa tudi ne) šele po smrti.

Res se vedno ne da poiskati smisla, ker nismo vsevedni.
Kar pa ne pomeni, da ga ni, saj je vse soodvisno in ima nek razlog.

Ne vem, če ima vedno vse razlog. Samo ljudje včasih rinemo skozi zid in v preprostih stvareh iščemo globino.

Če ga nima, potem ne velja tisti zakon o akciji in reakciji. 🙂

Iskanje globine, pomeni iskanje razumevanja. Je odsefv želje po razumevanju in s tem ustvarjanju občutka varnosti.

Če ga nima, potem ne velja tisti zakon o akciji in reakciji. 🙂

Iskanje globine, pomeni iskanje razumevanja. Je odsefv želje po razumevanju in s tem ustvarjanju občutka varnosti.[/quote]

Saj načeloma je tako kot praviš:). Recimo primer: umre mlad človek, čez noč, nesreča, tebi najbližji. Kje je razlog? Da tako pač mora biti, da je smrt del življenja?:) V tem primeru bi imela le željo se pomiriti v sebi, da bi lahko živela naprej, brez obtoževanja.

Ti ne razumeš dobro razsežnosti človeškega trpljenja – tega ni mogoče reči staršema, ki sta izgubila otroka, to je za njiju neizmerna tragedija in bolečina. Ni nobene talažbe v takšnih okoliščinah. Drugače pa v širšem smislu drži, da je smrt naravna.

Če ga nima, potem ne velja tisti zakon o akciji in reakciji. 🙂

Iskanje globine, pomeni iskanje razumevanja. Je odsefv želje po razumevanju in s tem ustvarjanju občutka varnosti.[/quote]

Saj načeloma je tako kot praviš:). Recimo primer: umre mlad človek, čez noč, nesreča, tebi najbližji. Kje je razlog? Da tako pač mora biti, da je smrt del življenja?:) V tem primeru bi imela le željo se pomiriti v sebi, da bi lahko živela naprej, brez obtoževanja.[/quote]
Kje je razlog ? Da se je pač znašel na nepravem času na nepravem mestu in le bil žrtev okoliščin. In smrt je del življenskega ciklusa.
Le preko smrti se lahko življenje ohranja. Tako kot mi zamenjamo več let star avto, saj je materijal že odslužil. Tako samo življenje preko razmnoževanja zamenja telo, da se življenje ohranja.
Tako, kot smrt ponavadi prinese žalost, tako novo rojstvo ponavadi prinese veselje in srečo.

Ti ne razumeš dobro razsežnosti človeškega trpljenja – tega ni mogoče reči staršema, ki sta izgubila otroka, to je za njiju neizmerna tragedija in bolečina. Ni nobene talažbe v takšnih okoliščinah. Drugače pa v širšem smislu drži, da je smrt naravna.[/quote]
obstaja tolažba in tolažba je Vera, kdor iskreno veruje ta ne bo dovolil, da bi ga preplavila neizmerna bolečina in trpljenje ob smrti bližnjega, smrt je samo še en del naše poti in je skrajno sebično žalovati v nedogled. Trpljenje kot ga ti izpostavljaš ni nič kaj drugega kot preusmerjanje pozornosti nase in kaže na skrajno sebičnega človeka. Če razumeš Jezusovo življenje potem razumeš vse, če ne, delaj na tem

Saj načeloma je tako kot praviš:). Recimo primer: umre mlad človek, čez noč, nesreča, tebi najbližji. Kje je razlog? Da tako pač mora biti, da je smrt del življenja?:) V tem primeru bi imela le željo se pomiriti v sebi, da bi lahko živela naprej, brez obtoževanja.[/quote]
Kje je razlog ? Da se je pač znašel na nepravem času na nepravem mestu in le bil žrtev okoliščin. In smrt je del življenskega ciklusa.
Le preko smrti se lahko življenje ohranja. Tako kot mi zamenjamo več let star avto, saj je materijal že odslužil. Tako samo življenje preko razmnoževanja zamenja telo, da se življenje ohranja.
Tako, kot smrt ponavadi prinese žalost, tako novo rojstvo ponavadi prinese veselje in srečo.[/quote]
preveč poenostavljaš, predvsem pa to poenostavljanje ni v skladu z filozofijo, ki jo zagovarjaš, ni tako preprosto, pa spet, ni preveč zapleteno..

Ti ne razumeš dobro razsežnosti človeškega trpljenja – tega ni mogoče reči staršema, ki sta izgubila otroka, to je za njiju neizmerna tragedija in bolečina. Ni nobene talažbe v takšnih okoliščinah. Drugače pa v širšem smislu drži, da je smrt naravna.[/quote]
obstaja tolažba in tolažba je Vera, kdor iskreno veruje ta ne bo dovolil, da bi ga preplavila neizmerna bolečina in trpljenje ob smrti bližnjega, smrt je samo še en del naše poti in je skrajno sebično žalovati v nedogled. Trpljenje kot ga ti izpostavljaš ni nič kaj drugega kot preusmerjanje pozornosti nase in kaže na skrajno sebičnega človeka. Če razumeš Jezusovo življenje potem razumeš vse, če ne, delaj na tem[/quote]

…je rekel hudičev advokat? :)))

Čustva so sebična? Kako je lahko nekaj sebično, kar je izven našega (umskega) nadzora?
Težko je ohranit v takšnih trenutkih vero. Razumsko se ne moremo prisiljevat in posiljevat z določenimi čustvi, ki bi si jih želeli na komando priklicati ali se jih z ukazom po hitrem postopku odkrižati.

Če ga nima, potem ne velja tisti zakon o akciji in reakciji. 🙂

Iskanje globine, pomeni iskanje razumevanja. Je odsefv želje po razumevanju in s tem ustvarjanju občutka varnosti.[/quote]

Saj načeloma je tako kot praviš:). Recimo primer: umre mlad človek, čez noč, nesreča, tebi najbližji. Kje je razlog? Da tako pač mora biti, da je smrt del življenja?:) V tem primeru bi imela le željo se pomiriti v sebi, da bi lahko živela naprej, brez obtoževanja.[/quote]

Ja, tudi v takih primerih je smrt še vedno del življenja, le da je taka smrt hkrati tudi tragedija. Osebno ne verjamem, da racionalizacija kaj pomaga, mogoče lahko pomaga to, kar kot rešitev vidiš ti – da se pomiriš v sebi.

obstaja tolažba in tolažba je Vera, kdor iskreno veruje ta ne bo dovolil, da bi ga preplavila neizmerna bolečina in trpljenje ob smrti bližnjega, smrt je samo še en del naše poti in je skrajno sebično žalovati v nedogled. Trpljenje kot ga ti izpostavljaš ni nič kaj drugega kot preusmerjanje pozornosti nase in kaže na skrajno sebičnega človeka. Če razumeš Jezusovo življenje potem razumeš vse, če ne, delaj na tem[/quote]

…je rekel hudičev advokat? :)))

Čustva so sebična? Kako je lahko nekaj sebično, kar je izven našega (umskega) nadzora?
Težko je ohranit v takšnih trenutkih vero. Razumsko se ne moremo prisiljevat in posiljevat z določenimi čustvi, ki bi si jih želeli na komando priklicati ali se jih z ukazom po hitrem postopku odkrižati.[/quote]

tebi so čustva izven umskega nadzora? še živali lahko nadzorujejo čustva, pa jih človen ne bi mogel?
Kdor iskreno verjame seveda ne dojema ničesar kot prisiljevanje, iskren vernik veruje, ne glede na to ali se mu dogajajo dobre ali slabe stvari, življenje jemlje kot potovanje od izvira do končnega cilja, seveda so vmes dobri in slabi dogodki, a le iskreni vernik jih sprejema brez obremnjevanja, žal se velikokrat dogaja da začnejo ljudje iskati odgovore na slaba dejanja v trenutkih kot je recimo smrt otroka ali bližnjega. Življenje ni začetek, in smrt ni konec, in kar se ne začne se tudi ne more končati in kar je večno ne more biti izgubljeno in kot tako je predolgo žalovanje sebično in nekoristno. Smrt nekoga je vbod igle v prst, prvo zaskeli, čez nekaj trenutkov nastopi topa bolečina drug dan te še samo majna pikica opozarja na vbod..
Še to prekomerno žalujejo ljudje ki imajo slabo vest, in slaba vest je posledica sebičnega življenja, življenja ki je bilo posvečeno lastnemu Jazu!

Ti ne razumeš dobro razsežnosti človeškega trpljenja – tega ni mogoče reči staršema, ki sta izgubila otroka, to je za njiju neizmerna tragedija in bolečina. Ni nobene talažbe v takšnih okoliščinah. Drugače pa v širšem smislu drži, da je smrt naravna.[/quote]

Saj pravim, da se pri množici razsežnosti, ne da v vsem poiskati razloga. Moral bi brati znotraj konteksta:).

Boom, kaj pa ti predlagaš ?
Verjamem, da bodo hujše. Zaradi večjih potreb in zaradi uničevanja narave.
Vendar GSO ni rrešitev, ker je v ozadju le interes kapitala in pohlep, ne pa želja ljudem pomagati.
Zato je to dejanje destruktivno. Saj ni spoštovanja narave in samega življenja.[/quote]

Tudi GSO bi lahko bila rešitev, seveda pa po pameti in ne samo zaradi želje po ustvarjanju čimveč dobička.

Če kaj spremljaš zadnje ugotovitve glede spremembe klime ipd, potem si lahko prebral, da človek niti ni največji krivec za spremembe oz. je vpliv na okolje precej manjši kot se je do sedaj govorilo (tudi Gore-u so marsikaj očitali) in je glavni problem kar narava sama. Se pa strinjam, da bi bilo proti onesnaževanju potrebno marsikaj narediti, še posebej v manj razvitih državah, kjer bi bilo treba tudi narediti kaj na omejevanju rojstev..

Saj načeloma je tako kot praviš:). Recimo primer: umre mlad človek, čez noč, nesreča, tebi najbližji. Kje je razlog? Da tako pač mora biti, da je smrt del življenja?:) V tem primeru bi imela le željo se pomiriti v sebi, da bi lahko živela naprej, brez obtoževanja.[/quote]
Kje je razlog ? Da se je pač znašel na nepravem času na nepravem mestu in le bil žrtev okoliščin. In smrt je del življenskega ciklusa.
Le preko smrti se lahko življenje ohranja. Tako kot mi zamenjamo več let star avto, saj je materijal že odslužil. Tako samo življenje preko razmnoževanja zamenja telo, da se življenje ohranja.
Tako, kot smrt ponavadi prinese žalost, tako novo rojstvo ponavadi prinese veselje in srečo.[/quote]

Pišeš o posledicah, ki so lažje predstavljive in si jih poiščemo, da se lahko umirimo. Vzroka ne moreš poiskati, ne da bi našel krivca za tragedijo. Zato se je bolje distancirati in reči, da se ne da odgovoriti na vsa vprašanje.

Boom, kaj pa ti predlagaš ?
Verjamem, da bodo hujše. Zaradi večjih potreb in zaradi uničevanja narave.
Vendar GSO ni rrešitev, ker je v ozadju le interes kapitala in pohlep, ne pa želja ljudem pomagati.
Zato je to dejanje destruktivno. Saj ni spoštovanja narave in samega življenja.[/quote]

Tudi GSO bi lahko bila rešitev, seveda pa po pameti in ne samo zaradi želje po ustvarjanju čimveč dobička.

Če kaj spremljaš zadnje ugotovitve glede spremembe klime ipd, potem si lahko prebral, da človek niti ni največji krivec za spremembe oz. je vpliv na okolje precej manjši kot se je do sedaj govorilo (tudi Gore-u so marsikaj očitali) in je glavni problem kar narava sama. Se pa strinjam, da bi bilo proti onesnaževanju potrebno marsikaj narediti, še posebej v manj razvitih državah, kjer bi bilo treba tudi narediti kaj na omejevanju rojstev..[/quote]
težava GSO je v tem ,da niso poznane implementacije na človeški genom, to področje je premalo raziskano in dejasnko se dreza v osir, predvsem zaradi tega, ker je mogoče pridelati zadostno količino hrane z biodinamičnem kmetijstvom,ki upošteva naravno prehrano rastlin in živali

obstaja tolažba in tolažba je Vera, kdor iskreno veruje ta ne bo dovolil, da bi ga preplavila neizmerna bolečina in trpljenje ob smrti bližnjega, smrt je samo še en del naše poti in je skrajno sebično žalovati v nedogled. Trpljenje kot ga ti izpostavljaš ni nič kaj drugega kot preusmerjanje pozornosti nase in kaže na skrajno sebičnega človeka. Če razumeš Jezusovo življenje potem razumeš vse, če ne, delaj na tem[/quote]

…je rekel hudičev advokat? :)))

Čustva so sebična? Kako je lahko nekaj sebično, kar je izven našega (umskega) nadzora?
Težko je ohranit v takšnih trenutkih vero. Razumsko se ne moremo prisiljevat in posiljevat z določenimi čustvi, ki bi si jih želeli na komando priklicati ali se jih z ukazom po hitrem postopku odkrižati.[/quote]

Čustva so eno, razum pa drugo, ampak to še ne pomeni, da ne gresta z roko v roki. Zrelost prinaša sposobnost kontroliranja predvsem negativnih čustev, ki nam delajo škodo in ničesar ne doprinašajo. To je razumska razlaga, ker v končni fazi so možgani tisti, ki usmerjajo tudi srce:).

Advokat

Aja, pes, ki te namerava ugrizniti in mu to onemogoča ograja, se bi zdržal, tudi če bi imel priložnost, da ti kam zapiči zobke, ker zavoha “iskrene vernike”? :))) Nagoni ne delujejo tako in živali so nagonska bitja.

Smrt otroka brez obremnjevanja? To je dobra definicija za verskega fanatika, ki nič ne čuti.

Saj to niam veze s tem, v kaj veruješ, ampak gre za trenutek, ki ga ne usmisli nobena vera. Čustva nimajo veze z logiko in razumom, so povsem neodvisna.

Aha, čustva žalovanja so zate tabu, ker se poskušaš zaščititi pred bolečino? Celo očitaš si sebičnost, če bi se “spozabil” in žaloval.

si se kdaj vpršal zaja pes ki ga omejuje ograja laja , se besno zaganja vanjo in kaže zobke? se taisti pes enako obnaša če ni ograje vmes? strah ga žene v ograjo in tega strahu ga je mogoče odrešiti z pravilnim ravnanjem…ne žali živali s tem da so zgolj nagonska bitja, s tem žališ tudi sebe…
smrt otroka je boleča, nerazumno je je ustvarjanje travme iz tega…čustva nimajo veze z razumom? in prekosili boste samega sebe…v neumnost Matjažko…
edino pred čemer se tu in tam skušam zaščititi je človeška neumnost, nimam tabujev in nič človeškega mi ni tujega, še tako nerazumna in sprevržena dejanja, kar mi je tuje je to, da ljudje ne iščejo poti, ki bi jih vodila k drugačnemu dojemanju življenja ter smrti…in ponavljam, nerazumno žalovanje za nekom ki je preminil s tega sveta je sebično in zlagano:!

Nenazadnje je vse sebično, kar človek počne. Pa baje zlagano tudi, če živimo v iluziji. 🙂

Advokat…Zakaj pa te človeška neumnost ogroža, da se moraš pred njo zaščititi ? In kako se zaščitiš ?

Advokatka, vera bi naj tudi bila stvar srca (čustev) in ne razuma. Ta ne presoja in ne tehta
Ravno tisti, ki ne žaluje, drži to v sebi – zboli (proablja energijo, da ta ne privrejo na dan – zaščita pred bolečino), saj ravno žalovanje spusti težka čustva iz “globin duše”. Žalovanje je ritual poslavljanja, slovesa, ki rabi svoj čas.

zakaj se zatekaš k poenostavljanju kot Matjažko? zagovarjaš stališče, ko ti zmanjka argumentov pa poenostaviš, da je vse kar počne človek sebično? kot tvoje namigovanje da živim v iluziji, v kakšnih iluzijah potemtakem živiš ti?
nisem rekel da me človeška neumnost ogroža, pravim sam, da včasih je potrebno reči bobu bob in narest konec neumnosti, saj me razumeš?

Advokat, to je noro, kar pišeš, imaš pravzaprav prav… občudujem tako razmišljanje, ko lahko zatučkaš čustva…jaz še po več letih žalujem za svojo mamo, še vedno imam pred očmi sliko, kako si je želela živeti, in kako težko ji je bilo pustiti, če že nikogar drugega, mojega brata, ki je bil takrat še majhen otrok in ki nikoli ne bo vedel, kaj se pravi imeti starše. Sebičnost??
Sicer pa je res, kar pravi Robi, vsa naš dejanja imajo vzroke v sebičnosti… in neumnosti, takoj za njo.

katjenka, to o čemer jaz pišem, ni nobeno tučkanje čustev, je enostavno sprejemanje dejstev življenja, praviš da vsa ta leta žaluješ za svojo mamo, če te tvoje žalovanje hromi v tvojem lastnem življenju potem imaš resno težavo, nič popolnoma nič ne bo spremenilo dejstva da je tvoja mam zapustila življenje kot ga je poznala in ga poznaš ti, tako kot nič ne spremeni dejstva da je tvoja mam še vedno ob tebi in ti ni nikoli prenehala biti mama, 24 ur na dan jo imaš ob sebi ,le poglej izven okvira v katrega si ujeta…vsa naša dejanja imajo vzroke v sebičnosti? kaj res? sveta preroščina, ko bi le bilo vse tako enostavno…