KOPIRAM JEZUSOVE BESEDE O PREHRANI
katjenka, to o čemer jaz pišem, ni nobeno tučkanje čustev, je enostavno sprejemanje dejstev življenja, praviš da vsa ta leta žaluješ za svojo mamo, če te tvoje žalovanje hromi v tvojem lastnem življenju potem imaš resno težavo, nič popolnoma nič ne bo spremenilo dejstva da je tvoja mam zapustila življenje kot ga je poznala in ga poznaš ti, tako kot nič ne spremeni dejstva da je tvoja mam še vedno ob tebi in ti ni nikoli prenehala biti mama, 24 ur na dan jo imaš ob sebi ,le poglej izven okvira v katrega si ujeta…vsa naša dejanja imajo vzroke v sebičnosti? kaj res? sveta preroščina, ko bi le bilo vse tako enostavno…[/quote]ccccc ne ti meni o dejstvih v življenju… moja mama je vedno z mano, ja, in tudi bog je. Naj bo tudi s tabo.
Nekatere stvari so preproste, vendar.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
ob tvojem zapisu in veri mi so mi nerazumljiva leta žalovanja za tvojo mamo, razumel bi da jo pogrešaš, da pogrešaš življenje z njo, da ti je žal. da ni mogel tvoj brat živeti življenja ob njej, ampak žalovanje po vseh teh letih in veri ki jo imaš v boga mi je nerazumljivo…pa s tem ne mislim nič kaj slabega, niti ti ne želim “soliti” pameti… drži pa tudi da te ne poznam osebno in se ne želim zapletati v poenostavljanje kot nekateri tu gor( ti si seveda izvzeta)..
Če me ne poznaš, zakaj me potem izvzemaš iz koncepta poenostavljanja, že vse življenje počnem ravno to, učim se vzorcev, modelov, kako poenostaviti svet, ki je čisto preveč kompleksen za moje omejeno razumevanje. To je osnovni princip abstraktnega mišljenja, poenostvaljanje, v angleščini, abstract, ki je dano menda samo naši živalski vrsti… ali pa se samovšečno motimo še glede tega…?
Vse stvari so sicer noro komplicirane.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
zakaj se zatekaš k poenostavljanju kot Matjažko? zagovarjaš stališče, ko ti zmanjka argumentov pa poenostaviš, da je vse kar počne človek sebično? kot tvoje namigovanje da živim v iluziji, v kakšnih iluzijah potemtakem živiš ti?
nisem rekel da me človeška neumnost ogroža, pravim sam, da včasih je potrebno reči bobu bob in narest konec neumnosti, saj me razumeš?[/quote]
Pa povej najprej, kaj po tvojem mnenju, ni sebično.
Živim v bolj ali manj podobni iluziji, kot vsi drugi.
Napisal si, da se je treba pred človeško neumnostjo zaščititi. Ščitimo pa se pred tistim, kar nas ogroža. Vsaj tako mislimo.
Imam občutek, da v sebi nosiš veliko obsojanja in da obsojaš veči del svojih čustev.
Karkoli človek naredi je sebično. Oziroma, vse kar naredimo, naredimo vedno najprej zase in šele potem (morda) tudi za druge. Jaz še vedno temu pravim, da je to sebično, čeprav bi nekdo rekel, da ni, ker drugim ne škodim. To pomeni, da sebičnost sploh ni nujno nekaj slabega.
Sebičen človek upošteva samo svoje koristi, se ne ozira na druge. Je tisti, ki le jemlje in ničesar ne daje. Zato se ne morem strinjati s tem, da so vsa naša dejanja sebična.
No, včasih naredimo nekaj najprej za druge šele potem zase. Naprimer kakšno uslugo in seveda ne zahtevamo ničesar v zameno. Lahko seveda potem pričakujemo boljši odnos v zameno. Ni pa nujno. Mogoče bi potem temu lahko rekel razmetavanje z energijo :))
Imamo različne nivoje sebičnosti.
Karkoli počnemo, najprej počnemo zaradi sebe. Razlika je potem le v tem, koliko ljudi je bilo z mojim dejanjem zadovoljnih. Če jih je bilo več, sem bil manj sebičen.
Za druge niti svoje riti ne bi dvignili, če ne bi v svojem dejanju videli neko lastno korist. Včasih je dovolj le to, da imamo mir pred nekom…:)
Ali pa to, da potem verjamemo, da smo naredili neko dobro delo. Pa ne glede na povrnjeno uslugo. Pa čeprav dvomim, da smo brez pričakovanj. Mogoče potem pričakujemo, da nam bo bog poplačal ali pa bomo šli v nebesa…:)
Kje je razlog ? Da se je pač znašel na nepravem času na nepravem mestu in le bil žrtev okoliščin. In smrt je del življenskega ciklusa.
Le preko smrti se lahko življenje ohranja. Tako kot mi zamenjamo več let star avto, saj je materijal že odslužil. Tako samo življenje preko razmnoževanja zamenja telo, da se življenje ohranja.
Tako, kot smrt ponavadi prinese žalost, tako novo rojstvo ponavadi prinese veselje in srečo.[/quote]
preveč poenostavljaš, predvsem pa to poenostavljanje ni v skladu z filozofijo, ki jo zagovarjaš, ni tako preprosto, pa spet, ni preveč zapleteno..[/quote]
Katero filozofijo imaš v mislih ?
obstaja tolažba in tolažba je Vera, kdor iskreno veruje ta ne bo dovolil, da bi ga preplavila neizmerna bolečina in trpljenje ob smrti bližnjega, smrt je samo še en del naše poti in je skrajno sebično žalovati v nedogled. Trpljenje kot ga ti izpostavljaš ni nič kaj drugega kot preusmerjanje pozornosti nase in kaže na skrajno sebičnega človeka. Če razumeš Jezusovo življenje potem razumeš vse, če ne, delaj na tem[/quote]
…je rekel hudičev advokat? :)))
Čustva so sebična? Kako je lahko nekaj sebično, kar je izven našega (umskega) nadzora?
Težko je ohranit v takšnih trenutkih vero. Razumsko se ne moremo prisiljevat in posiljevat z določenimi čustvi, ki bi si jih želeli na komando priklicati ali se jih z ukazom po hitrem postopku odkrižati.[/quote]
Se strinjam.
Pravzaprav je ravno vera tista s katero se prisiljujemo.
In vera je stvar razuma ter posledično sebičnosti.
Z vero hočemo vplivati na čustva, jih utišati oz obsoditi kot nekaj slabega. Gre se za samo-manipulacijo. Kar je tipično za naš ego, saj ga uporabljamo za manipulacijo nad svojimi občutki in realnostjo v kateri živimo.
Živali nimajo ega, zato ne zmorejo prikrivati čustev. Ampak so to kar čutijo in to izrazijo.
Potem to pomeni, da vero uporabljamo, da sebe preslepimo.
Verovati, pomeni odmakniti se od resnice. Kar pišem v prejšnjem postu.
Ti ne razumeš dobro razsežnosti človeškega trpljenja – tega ni mogoče reči staršema, ki sta izgubila otroka, to je za njiju neizmerna tragedija in bolečina. Ni nobene talažbe v takšnih okoliščinah. Drugače pa v širšem smislu drži, da je smrt naravna.[/quote]
obstaja tolažba in tolažba je Vera, kdor iskreno veruje ta ne bo dovolil, da bi ga preplavila neizmerna bolečina in trpljenje ob smrti bližnjega, smrt je samo še en del naše poti in je skrajno sebično žalovati v nedogled. Trpljenje kot ga ti izpostavljaš ni nič kaj drugega kot preusmerjanje pozornosti nase in kaže na skrajno sebičnega človeka. Če razumeš Jezusovo življenje potem razumeš vse, če ne, delaj na tem[/quote]
Vera je res tolažba. Ampak zakaj verovati, namesto, da sprejmemo dejstvo, da nekoga več ni ?
Če se želimo tolažiti, moramo ohranjati bolečino, da ima tolažba in vera nek smisel. Dokler le verujemo, nismo s tem naredili nič, da bi šli naprej in začeli znova.
Boom, kaj pa ti predlagaš ?
Verjamem, da bodo hujše. Zaradi večjih potreb in zaradi uničevanja narave.
Vendar GSO ni rrešitev, ker je v ozadju le interes kapitala in pohlep, ne pa želja ljudem pomagati.
Zato je to dejanje destruktivno. Saj ni spoštovanja narave in samega življenja.[/quote]
Tudi GSO bi lahko bila rešitev, seveda pa po pameti in ne samo zaradi želje po ustvarjanju čimveč dobička.
Če kaj spremljaš zadnje ugotovitve glede spremembe klime ipd, potem si lahko prebral, da človek niti ni največji krivec za spremembe oz. je vpliv na okolje precej manjši kot se je do sedaj govorilo (tudi Gore-u so marsikaj očitali) in je glavni problem kar narava sama. Se pa strinjam, da bi bilo proti onesnaževanju potrebno marsikaj narediti, še posebej v manj razvitih državah, kjer bi bilo treba tudi narediti kaj na omejevanju rojstev..[/quote]
Zemlja ima seveda svoje cikluse, ki jih človek ne bo preprečil.
Se pa strinjam, da še to ni razlog, da lahko zastrupljamo okolje.
Ampak, če sprejmeš dejstva, potem ne rabiš vere. Kaj ti bo vera ?
Se strinjam. Še posebej, če se gre za boleče izkušnje. S kopanjem in poglabljanjem, le ohranjamo svojo pozornost na nekih bolečih izkušnjah, ker jih nočemo ali pa ne zmoremo sprejeti in pustiti, da ostanejo le preteklost.
Mogoče se s poglabljanjem na nek način kaznujemo in si ne dovolimo živeti v miru. Ker smo navajeni, da so nas kaznovali za vsako malenkost.
Kar pa še ne pomeni, da vzroka ni. Le preveč naporno ga bi bilo iskati.
Kako, da ne? Živali se zavedajo sebe, svojega obstoja in svoje funkcije na zemlji. Res pa je, da se stopnja razvoja ega izraža na drugačen način kot pri človeku.
Živali imajo ego, le razum jim malo peša, zato sebe in ostalih ne dojemajo tako osebno, kot človek.
Peša?:)))
Živali reagirajo na dogodke, se zavedajo dogajanja okoli sebe. Razum jim recimo narekuje neverbalno komuniciranje. Samo ta razum je bolj enostavne narave, ga vodi nagon.
Tolk o “razumu” mravljic…
[img]http://a1.sphotos.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-snc7/578700_10151029680981299_824320212_n.jpg[/img]
O prisili lahko govorimo samo v primeru institucionalizirane vere, ne pa v primeru, ko je ta nekaj čisto osebnega (da ne rečem intimnega). Res pa je, da jih je danes večina bolj ali manj institucionaliziranih, med njimi najbolj v katoliški cerkvi, kjer včasih zelo težko sploh govorimo o veri.
Zlata ribica, eno je nagon, drugo je pa razum. Nagon, o katerem ti govoriš, se pri človeku imenuje podzavest. Človeški (in živlaski) um se deli na tri dele oziroma tri razume, dva od teh sta nezavedna, en pa je zaveden, zadnjemu se reče razum oziroma racio.
Dobro ste zaglavili…
Hehehe…
Drugače sem pa prepričan, da prvotnega besedila ni izrekel Jezus.
Zapis ima samo Vatikan in Dunaj :))))
Angel APETITA – ta je ena boljših…
Sem za zdravo prehrano, ampak tudi za meso (ekološko kmetovanje – ne “industrijsko”).
Dober tek!
ja, dajte še kakšno o zdravi hrani, ne…
Matorg
“Angel apetita je res ena boljših.”
Bistvo tega je, da smo ljudje kar precej ********* in ne razumemo besed. In se krohotamo in rogamo v svoji nevednosti. Pod besedo Angel se marsikaj lahko skriva, tudi pod samo interpretacijo, treba je biti ponižen in poslušati, potem je marsikaj lahko bolj jasno. Sicer pa so ljudje pred 2000 leti bili na drugem nivoju in današnjega pogovora o prehrani sploh ne bi razumeli.
Tudi poskusi v Zernu in pisanje kakšnega od naših prednikov ima veliko skupnega, pa redkokdo to uspe povezati. Če ti ne razumeš, kako bi razumeli “oni” pred 2000 leti
To so božje besede,ki bi se jih moral zavedati vsak človek na tem planetu !!!
Če bi to razumeli tisti ki vodijo cel svet oziroma vodijo nas !!! bi bilo življenje popolno in nebi bilo negative,nerečem da imam prav ampak to mi pravi čut in srce !!! To so besede ki ti dajo zagon če jih bereš z srcem !!!
Mene nisi prepričal, ker s temi klicaji kričiš! In zakaj si napisal: “ne rečem, da imam prav!? Če stojiš za temi besedami, potem stoj z obema nogama, ne cincaj, ne dvomi, zaupaj svojim občutkom in temu tudi sledi.
Življenje je popolno v tistem trenutku, ko se zaveš, da je smisel v nepopolnosti. Ker drugače bi imeli nebesa na zemlji, to nas pa še čaka drugje, a ne?:)
To se bere, kot da je smisel v tem, da imaš vedno nekaj za popravljati. 🙂
Smisel življenja vidimo takrat, ko lahko delujemo in izražamo svoja prepričanja. Če je nek trenutek popoln, potem naša osebnost ne pride do izraza in se ne more izraziti in dokazati, saj ni razloga oz. smisla. Če je že vse popolno. 🙂
Popolno ali nepopolno…Vse je odsev naše perspektive.
Forum je zaprt za komentiranje.