Vse, ki ste ze rodile… razložite mi nekaj, prosim!

A je normalno da sem 5 mesecev po porodu tako polomljena? Zjutraj se komaj sestavim. Boli me vse od nartnih kosti v stopalih pa do hrbtenice, ram… hodim po stanovanju, kot kakšna stara mama. V kakšni uri se še nekako razgibam, rahle bolečine v hrbtenici pa ostanejo. Najhuje paje spet zvečer (s hrbtenico)! Včasih male najraje še dvignila ne bi (pa jo, ker je moja mal biba!)

Naše telo se spreminja, vem. Ko smo se pripravljale na porod, so naše telo preplavili hormoni, ki so mehčali kosti in vezi. Kaj pa se dogaja sedaj? Imate oz. ste imele tudi ve takšen problem? Kako naj si pomagam?

Lp KaTja

Tudi sama sem bila nekaj mesecev po porodu precej polomljena, ko pa sem ponovno pričela s svojo jutranjo posteljno telovadbo, se je stanje hitro popravilo. Moj EMŠO je med višjimi tule na forumu, pa se vsako jutro zelo uspešno sestavim. Nekaj trebušnjakov, malo za hrbtenico, malo raztezanja in hop v nov dan.

Če morda še dojiš – še posebej ponoči – bodi pozorna, da imaš hrbtenico dobro podloženo.

Ko dviguješ punčko jo dviguj s pokrčenimi koleni.

Pa še enkrat: telovadba, telovadba, telovadba.

Srečno,

M.

Otroci rastejo in postajajo vse težji. Iz majhne kepice v parih mesecih pridobijo par kg. In glede na to da so v večini po naših rokah in če sešteješ koliko kg prenesemo na dan je posledica bolečina v rokah, križu…..

podloženo hrbtenico pri dojenju ponoči? kako?

Jaz sem se po prvem porodu še pol leta počutila kot visoko noseča. Najhujše so bile bolečine v medenici. Na tek ali poskakovanje niti pomisliti nisem smela. Takoj me je vse bolelo v spodnjem delu trebuha. Pa na splošno sem bila ves čas zelo utrujena. Na koncu se je izkazalo, da sem imela težave s ščitnico in je bila moja fizična utrujenost hormonsko pogojena. Da ne govorim o tem, da sem se iz meseca v mesec tudi psihično slabše počutila .

Težave s hrbtenico so zelo zoprne, še posebej, ker jih lahko že malo napačeh gib hudo poslabša. Stopi do svojega splošnega zdravnika, naj ti pregleda hrbtenico in ti priporoči prave vaje. Če boš kar sama začela telovaditi, lahko stvari še močno poslabšaš. Tudi pravilnega dvoganja otroka in ostalih bremen te naj naučijo. Ne jemlji pa tablet proti bolečinam, če dojiš. Niti aspirina ali lekadola ne, posvetuj se raje z zdravnikom.

Ojla Kv. Če se ne motim smo bile par mesecev nazaj skupaj na forumu Nosečnost, a ne? :)))

Kakorkoli … tako razumem tvoje težave. Ravno danes je moja mama rekla, da jo boli križ in da se očitno stara … pa sem ji odvrnila, da jaz sicer nisem stara, me pa križ matra ko hudič. Križ, vratne mišice pa območje okrog lopatic … to je tako razbolelo, da sploh ne vem več katero bolj boli. :))) Ko je prav hudo si poskušam čez dan pomagati s kengurujčkom (še posebej zadnje čase se naš zelo rad nosi popoldan in takrat ne pride v pošev noben voziček, nobena igrača, nobena duda … samo gor gor in gor). Moram priznati, da je res super zadeva in mi velikokrat olajša to nošenje. Že res, da je potem nerodno delat karkoli drugega … sam počasi gre vse. :))

Jaz vseglih upam, da se bodo stvari znormalizirale … je pa res, da bi sigurno pomagalo to če bi malo potelovadila … sam enostavno se kar ne spravim. :((((

Enkrat sem se, vsa razbolena od non-stop nočnega dojenja čisto slučajno “naslonila” na zgužvan možev kovter in v trenutku začutila olajšanje. Ko sem videla, da je to-to, sem si pri dojenju vedno za tisti “zaviti” del (ali je to ledveni???) hrbtenice dala največji povšter kar jih imamo, pa še zadaj sem si ga podložila s kakšno odejo, da je bolj držalo in sem potem na tistem slonela, s čimer sem (predvidevam) sprostila nekatere mišice, ki so bile prej verjetno nepravilno napete… Ampak najboljše pa je naslonit se na moža…

Tudi za Bgv: kako se spraviti k telovadbi: lejta, zjutraj, ko sta z bebico še v postelji, lahko kar pod odejo začneta, narahlo, počasi: ležiš na hrbtu (to je še vedno poležavanje), roke skleneš pod vratom (še vedno poležavanje), kolena rahlo pokrčiš (še vedno poležavanje) in počasi dvigneš glavo in ramena (komolci ostanejo razpeti, gledaš v strop), pa se spustiš (pa spet malo poležiš) itd. Moja telovadba, kadar je “intenzivna” traja 17 minut, običajno pa se valjam 30 minut… Mlajša pupa se velikokrat valja po meni, pa se tako hkrati še pocrkljava…

Zadnjič sem poskusila še eno super zadevo: žogo, tisto ta velikansko, bilo je proti večeru, od celodnevnega napačnega sedenja pred računalnikom tudi mene pogosto peklensko peče vrat in okrog lopatic, ko pa sem se vsedla na tisto velikanko, se je kar naenkrat vse sprostilo… nisem mogla verjet… sedaj samo premišljujem, kako naj moža prepričam, da se moramo nujno preselit, ker bi rada v stanovanju imela žogo velikanko…

Srečno,

M.

Bolečine so normalne (razen v nekaterih primerih, ko gre z ščitnico, kar se po porodu tudi rado zgodi), v eni knjigi sem prebrala, da s temu reče “sindrom novopečene mame”. Hormoni, dvigovanje, neprespane noči…

He, he, he, meni pa s hrbtenico še kar gre…vem, da me boli takrat, ko malega malo več nosim, še posebej pa takrat, ko to počnem enoročno. Moj glavni problem so kolena! To pa res zgleda kot da sem stara mama…se dostikrat vprašam a bom lahko iz počepa sploh še vstala, največja žurka je pa to počet z malim v naročju. Imam občutek, da so mi vsi prehojeni hribi udarli skozi kolena. Ma bo že boljše…enkrat.
Glede jutranje utrujenosti…kako pa naj bo človek spočit, če mu malo sladko bitje na vsakih par ur krati spanec? Malo za šalo – najbrž ste že slišale, da je kratenje spanja ena najbolj učinkovitih “mučilnih” metod…

LP vsem novopečenim, polomljenim mamicam od ene prav tako polomljene mamice

Bolečin zarado poroda nimam več (6 m. nazaj), sem pa brez kondicije, mišice so mi med časom v bolnišnici ( 2 m. ležanja) čisto zakrnele.

Križ boli ko hudič, malo od nošenja, malo od spanja mojega princa pri mamici v postelji, malo zaradi moje baročne kilaže, vsega po malo. Ne bi pa rekla, da je to zaradi poroda. Bolj zaradi moje malomarnosti:).

Bacilka.

SpelcA, tudi mene so po prvem porodu grozno bolela kolena, nisem mogla delat počepov…, pa sem še za njih uporabila eno vajo (ki jo je moji sestri povedala fizioterapevtka), kolena me ne bolijo več (ha, mogoče pa to sploh ni zaradi telovadbe ampak hormonov…), počepov pa še vedno ne delam…

Meni so od dvigovanja otroka (stalno isti gibi) zatekle kosti (?) v zapestju – to tko boli, da je za znoret. Potem mi je še kita nekje v zapestju “preskakovala” – kar pokalo mi je noter, da bolečin v križu sploh ne omenjam. Nekaj časa po porodu se nisem mogla niti zravnana tuširat – zdel se mi je kot, da mam eno luknjo namest trebuha, tresle so se mi noge,……..Se mi zdi, da sem se po približno 1 letu po porodu “sestavila” nazaj……..lp.

Meni so pomagale preproste vaje zjutraj, malega sem dala v ležalnik prižgala radio in v akcijo, otroku pa nič jasno. Pa tudi po daljšem sprehodu me je manj bolelo. Seveda sem se spravila k telovadbi šele, ko me je zarees bolelo saj nisem ravno zagreta telovadka.

Normalo.Jaz sem bila v nosečnosti kot rožica ,nič me ni bolelo ,po porodu pa pol leta skoraj nisem mogla zjutraj vstati ,vse me je bolelo…noro.Pa mine.
lp

kv, se mi zelo smiliš,pet mesecev po porodu, ob vsem vstajanju ponoči, negi otročka, gospodinjstvu in še kaj, ni nič čudnega, da te vse boli, posebno hrbtenica. Morda se ti bo zdelo neumno ampak ali si že pomislila mogoče na kosmodisk? Nekaterim zelo pomaga. Nima smisla da čakaš, da samo pomine, pomagati si moraš še sama na kakšen drug način.
Želim ti vse dobro.