KOTIČEK
Dobro jutro, dragi prijatelji!!
Moj podvig je … uspel! Yeeeessssssss, yeeeeeeeeesssssss, yeeeeeeesssssss!! Še eden! In tako sem v današnje jutro stopila s pesmijo “Just walking in the rain ……..! v ušesih. In to pesem si še zdaj prepevam, čeprav so od njenega prvega zapetega tona pretekle že kar tri ure!!!! In najbrž si jo bom popevala kar cel dan. Naj začne še rahlo pršiti, naj začne deževati in …. dan je moj; vzela si ga bom, celega, ne da bi koga vprašala za dovoljenje. In ne bom si dovolila odvzeti dobre volje in tudi ne “pozitiv vajbrejšen”!!!! Vse, kar imam, imajo namreč lahko tudi drugi, če si to le zares želijo. Le zamisliti si je potrebno, na primer, dobitek na loteriji in ……….
“Kadar se le spomnimo, zaobrnimo kotička svojih ustnic navzgor. Naj bo to znak, da smo veselega srca in da sprejemamo življenje. Naj bo to drugim v spodbudo, da bodo z nami delili svoje veselje …. Delili bomo veselje, ki ga bomo šele dobili.” /Z.Modrej/
Ja, če si zamislimo dobitek na loteriji, se nam obraz razleze v eno najsimpatičnejših grimas! Lahko pa si zamislimo tudi povišico v službi, pa se z našim obrazom in kotički naših ustnic prav tako nekaj zgodi!! Že res, da so to le zamisli, pomagajo pa nam pri preoblikovanju videza naših lic in oči. In ugotovili bomo, da nismo več pusti, kot “ponedeljek pred petkovim plačilnim dnem”, ampak, da smo se nasmehnili …… sami sebi!!! Saj ni nujno, da ob deževnih dneh izgledamo, kot bi nam kdo “vlekel robidovje skozi črevesje”! Lahko izgledamo, kot da smo dobili v dar pol predelanega prašička ali škatlico v obliki polne denarnice in …… naš izgleda je povsem drugačen od tistega, ko prvič po prespani noči odpremo oči. Je že res, da denar in materialne dobrine niso vse, a če imamo le dobro misel na to, se v trenutku spremenimo. Če pa imamo v sebi sposobnost spremeniti naša občutja na boljše, potem smo dobri v sebi, smo zdravi, smo tisto, kar nam marsikdo lahko zavida ……… sposobni smo se prilagoditi in popraviti naš izgled ……….
Ojla, jeeee, aha, prijatelji, poklanjam vam ….. eno čudovito zamisel: obuti smo v tople podložene in nepremočljive škornje, odeti prav tako v nepremočljivo pelerino, zaviti do vratu in …….. mirno in spokojno se sprehodimo skozi ta deževni dan ….. tako mirno, da s to potjo nastavimo obraz tistim lahkotnim dežnim kapljicam, ki jih bomo začutili na licih in v duši! Ali ni čudovito? Ali ni moč dežja, ki bo izpral vso to nabrano umazanijo, ves ta črni smog in pomagal naravi, da začne svoj pomladanski ciklus …… ali ni moč dežja neomajna ….občudovanja vredna??? In kaj šele misel, da po dežju posije sonce??
Ja, tudi to misel, misel na sonce, ki nekje čaka na vstop v enega od teh dni, misel na sonce, ki bo obsijalo to našo oprano okolje, tudi to misel vam …. brezplačno poklanjam, ker sem danes čudovite volje ……
Stopimo v današnji torek dobre volje in naj se le-ta prenese na vse, kar leze ino gre!!!!!
Mariči
Jutro ku kuc..tud muca leze,leze počasi skozi dneve in noči…uuu Marija jest mam pa rada dež.Nekaj čarobnega se mi zdi v njem.Še rajsi se sprehajam v dežju,pod dežnikom…hehe Res tiste kapljice,ki polzijo po okenski šipi so se mi zmeraj zdele očarljive.Ali pa sam pogled v turoben dan,skozi okno in pogled kako dežuje,kako se nebo joče je meni resnično zelo lepo,ko vse to opazujem..Ma mam rada takšne trenutke,ko v miru in tišini slišiš marsikaj..He enkrat ma ni hudir si bom dežek privoščila tako,da ga bom občutila na svojem telesu,da mi bo od las kapljalo..hehehe bom požvižgavala tisto pesem im singing in the rain,dancing in the rain……uuuu po lužah zaplesala…nekaj korakov stepa še znam.. ma bo špricalo naokoli.. sam še prostor si izbeem,da me ne odpeljejo hehe z rdečo lučko nekam,čes bogi revici se kisa.hahahah
No ja razkrila sem eno željo-dokaj nenavadno..ekola.grem si merit temperaturo,pomoje mam vročino…Sigirno bo to-to!!
Dragi prijateljici
Da bi bilo vse življenje tvoja pesem,
rojena v tvojih mislih,
a izpovedana v srcih vseh,
govorjena v tisočerih barvah
in skrivnostna kakor mavrica.
Polagaš cvetje v zibelke,
razpiraš krila mladim pticam
in pospremiš jih v nebo,
jočeš ko si žalostna,
a solz ne skrivaš za slovo.
Tolikokrat ljubljena, a le
enkrat izgubljena si,
ljubezen, ki je zame ni,
je le senca njena
in mnogo je laži,
cesta, ki se vije skozi,
išče tvoje le sledi.
(avtor: Marko)
Čebelica,
prelepo, da bi ostalo samo tu gori,
sem si sprinatala, si bom dala tako,
da mi bodo moje očke to stalno videle.
Prelepo, prečudovito.
Ta Marko je res od sile. Ko bom spet
vrgla očke na kakšnega mimoidočega,
bemti, da bom poskrbela, da bo tipu
ime – Marko!!!
Mariči
Seveda, ljuba lisička moja, seveda prav
razumeš. Mislim, da tudi ostali vedo, vsaj
še dva. Bila je devetica, pol pa osmica,
končno pa je ostala čista osmica! Eh,
sem zadovljna, res!!!
Zdaj jih ostaja le še nekaj malega!!! Pa
še tile mi bolj ležijo kot vsi doslej tako,
da bo pomlad resnično moj najlepši čas!
Mariči