kovid odhaja človeštvo pa seveda ostaja
Kot vidimo po nekaterih odprtih covid temah, se ljudje iz “zadeve”, imenovane covid, počasi že delajo norca. Nekateri.
Gre za zlahka razložljivo psihološko početje. Ko se nečesa naveličaš, se iz tega začneš norčevati. Tudi zato, da ne zavzema več toliko prostora v tvojih mislih, kot na začetku, ko se je tisto pojavilo…
Počasi bodo ljudje kovid probleme odmislili, saj je življenje navsezadnje še vse kaj drugega, kot razmišljanje in predvsem obremenjevanje s covidom.
Žal bo prišla tudi faza, ko mnogim ne bo več mar za morebitne smrtne žrtve, ko se kovida sploh ne bodo več bali, ko jim bo kovid le še neprijetna tema, mogoče nezaželjena, ali celo prepovedana tema…
Zalaj tako? Ker življenje MORA iti in bo tudi šlo dalje: služba, otrici, prijatelji, izleti, dopust, hobiji, šport, ne nazadnje za nekatere tudi flirtanje in “kurbarija”.
Vse našteto, ki se ljudem dogaja stoletja, namreč ne more kar naenkrat izginiti.
Končno so se ljudje po mestih in zaselkih (ki niso bili na fronti), družili tudi med drugo svetovno vojno, ko so kdaj pa kdaj padale granate, ko je bilo slišati streljanje, ko si dejansko na cesti videl mrtve vojake in civile.
Ne samo družili, tudi ljubili so se med seboj, se poročali in imeli otroke.
Tako, da bo covid prej ali slej šel na smetišče zgodovine, pa četudi se bodo sevi nadaljevali še tri leta…
Je ni stvari, ki bi okupirala ljudi več kot nekaj mesecev. Je NI!
Tudi za trenutek me ni bilo strah. Na tvojo veliko žalost se viroz pač ne bojim, sem dobrega zdravja in ob kaki vročini ne goltam lekadolov. V bistvu se ta vročino sploh ne zmenim in nazadnje sem imela virozo pred kakimi devetimi leti. Ugotovila sem šele po treh dneh, ko je bilo že konec haha.
Tole pa… velika večina po domovih starejših prebolela brez simptomov. Res grozna stvar