kr’ neki
No, pravzaprav je bilo tako: kot nora sem iskala
včreko za v sesalec. Vrečke nikjer, hiša za poiskat
to k……o vrečko prevelika, pa sem se skušala malo
pomiriti od jeze in najti neko pravo rešitev in sem sedla
semkaj, za PC. Rešitev sem našla, ne vrečke, rešitev,
in zdaj grem spet naprej! Mej se muca, se beriamo
in objemijamo in poljubijamo in poklepetiamo ……..to nihgt!
Cmočka!
Aja, rešitev, kakšna da je? Dve varianti sta
možni, eno bom uporabila: ali nekako izpraznit
staro vrečko (bom skušala, čeprav to ni to, ne de?,
to je sesalec Vorwerk), ali pa ……. enostavno ne
bom čistila, dokler ne najdem vrečk! Le še odločiti
se moram, pa je stvar rešena!
Ja zdaj bi pa pri nas od spodaj,že s ta težkim topom usekal….ampak,tu sem le gost,in ne bom!
Bodite lepo al pa nervozno vznemirjene in mislite na nekaj lepega!
Ne pa na te gore farmacije in kemije!
Mi povprečneži smo par zvezdnih milj pred temi industrijci….in vsi se tega poizkušajmo zavedat.
Ko pošlatate naše prenapihnjene trebuščke…si mogoče mislite eno,ko nas pobožate po naših zredčenih laseh,si tudi mislite svoje….ko pa se poglobite v našo psiho,veste,da smo mi tisti,ki vam stojimo ob strani…in ne neke kvazi emetne mesene tvorbe,ki pred vami sam cunje dol mečejo.V glavi pa mislijo sam na eno……..
Zabluzil!
Odklapljam!
Sp
Eh ti naš sprevržko, ko bi ti le vedel, ko bi
ti le vedel… da, tole je fantazija, ki jo privoščim
tistim dekletom in ženam, ki jim to kaj pomeni.
Meni ne pomeni niti tista “prava” četrtina slike …
ničsesar. Zgolj umetnost narave, ne! Umetnost
in spoštovanje do teh fantov, ki se odrekajo marsičemu, da so to, kar so in ki se trudijo biti to, kar so, ker jim čas žal ne bo prizanesel, a o tem, hvala bogu, ne razmišljajo. Umetnost vidim v njihovi vztrajnosti, ki jih kolikor toliko ohranja zdrave in vitalne. Umetnost vidim v njihovi vztrajnosti zdržati po par ur dnevno v fitnesu. Umetnost vidim v tem, da so enostavno “profesionalci”. Najbrž pa niso tako zelo zadovoljni v svojih življenjih, namišljenih življenjih, ki se jim odvrti kot tren, kot hip… od prvega sončnega žarka, ki ga zavestno z zgibom roke preženjo od sebe, ker so utrujeni od noči, v kateri mislijo, da so nekaj dali in nekaj dobili … a za to nočjo ostaja tako zelo prazen siv dan, nepomemben dan…. in spet pol dne preživijo v postelji, pol v vajah, pa neka ur v savni, fitnesu, … in spet v dvorani, kjer se jim smilijo vpijoče gospe in žene, kjer se v srcih nasmehnejo praznini vsega, kar jih obdaja: tuljenje, vpitje, grabljenje rok, ki si jih sploh ne želijo… a denar je sveta vladar in …… za lastni imidž in urice pomembnosti, urice zvezdnatega neba pač človek da od sebe vse, kar je sposoben dati in daje od sebe tudi tisti krhki delček sebe, ki ga tako čuvajo zase. Ostanejo še tihe urice kao neke sprostive v naročju brezčustvenega ljubljenja in mišic željnega mladega telesa, potem pa spet praznina do poznega popoldneva. Je to življenje? Je to sreča? Kakor za koga!
Zame je to zgolj ena vrsta zaslužka, ena vrsta umetnosti, ena vrsta ….življenja, ki mu nisem pristaš, ki mi ga je zadosti po eni uri gledanja. In v tem gledanju in videnju in gledanju mi je zadosti sled trpkosti, sled praznine, sled sivine, sled tihe kupljive in prodajane enoličnosti.
Meni je všeč to, kar praviš ti, sprevržko: naša vsakdanjost, tista, ki smo si jo naredili sami in od katere kdaj pa kdaj potiho zbežimo. V zvezdni noči poiščemo na balkonu v tišini noči svoje sanje. Murni nas premljajo na svojih goslih, severenice nam svetijo, da vemo, v katero smer obrniti svoje želje…. nočni jezdeci zbudijo v nas topli val pozabljenega ……….
Zelo dobro te razumem..te berem ej…med vrsticami hudo dobro…
yap..sem bolana in to mislim najbolj do sedaj..nimam pojma kaj je…se pa vlečem težko okoli….glasu skoraj več nimam , boli me grlo…trese me mraz in sem ubogi zajček jap .
Hvala za skrb…ma kdo te bo res tuki kritiziral če me ne bo anede?
cmoka
pleskanje pa ni tko hudo no!