Vzemimo si trenutek za naše otroke

Ste se zadnje čase kaj ozrli skozi okno? Ste se kaj sprehodili po mestu? Ste opazili, kako sonček in prijetna toplota privabljata na plano vse več in več ljudi in vse več in več mladih mamic z otroškimi vozički…

Svet je lep in ima prihodnost, dokler so v njem otroci. Še čisti in nedolžni, katere današnji način življenja čedalje bolj zgodaj vpleta v svoje niti. Vendar z njimi prihajata upanje na boljši svet in spomin na našo svobodo, ki jo še nekje pridno varuje naš notranji otrok. Vzemimo si trenutek časa za hčerke ali sinove, za nečake ali nečakinje, vnuke ali vnukinje, za otroke prijateljev, sosedov, sodelavcev, za otroke, ki jih vidimo na cesti, v šoli, v vrtcih, za revne in lačne otroke in za otroke kar tako.

Priznajmo jim pravo vlogo, ki jo imajo na tem svetu, in jih poglejmo z drugačnimi očmi, saj so čudovita bitja, od katerih se imamo še mnogo za naučiti.

Otroci si zaslužijo najboljše ! ! !

************************************************************************************************************************************************************

Vzemimo si čas, če ne – bo on vzel nas

Ja prav res so lepi in občudovanja vredni naši otroci – sploh če jjih vidiš že v postelji ko prideš iz službe.

In si srečen, da so toliko samostojni, da med vmesnim časom, ko je mož šel v nočno ni nobenih neumnosti.

Ja in narava je res fantastična – sploh če delaš v laboratoriju brez oken in v neonski svetlobi.

Ja veselim se prostega dneva, da lahko malo več pospimo in gremo na obisk k starim staršem v dom ostarelih ker nimamo možnosti in ne časa za njihovo nego.

Veselim se pomladi.

In sploh me ni strah za moje otroke, ki jim na šolskem dvorišču že ob osmih ponujajo drogo.

Da je fizično in psihično nasilje…………………….

Ja res je pomlad in tudi češnje cvetijo – pa ne vem zakaj nisem tako prekleto navdušena in vesela – luna?

Veselim se pomladi.Ja res je pomlad in tudi češnje cvetijo – pa ne vem zakaj nisem tako prekleto navdušena in vesela – luna?

oj, zalika, tudi luna bo dobila lepšo podobo ……kar se pa tiče dela v našem laboratoriju – imamo sonce, ki je vidno z vseh zornih kotov :-))))

zalika
smiliš se mi, res… :(((
ampak kljub vsemu je dobro, da vidiš kozarec, ki je na pol poln in ne na pol prazen…
saj sonce kljub vsemu sije, ptički klub vsemu žvrgolijo, otročki kljub vsemu rastejo in se veselijo…
da se ne boš nekega jutra zbudila in ugotovila, da je šlo življenje mimo…
toliko bolj bi morala biti hvaležna za lepoto, ki te obdaja, toliko bolj bi morala ceniti otroški nasmeh in objem…

ja, tud mene mal trka :)))