Zelo poredko hodim v mesto, vendar kadar pa že grem sem ob 5 eur. Ali kaka stara ženica fehta ali klošar, narkoman……
Tudi pri nas kjer delam imamo enega posebneža, ki še zdaleč ni revež bolj se dela oz zgleda da je. In sicer živi v socialnen stanovanju, dobiva dobrih 300 eur razne pomoći. Ima vsak dan topel obrok za 0.50 centov ter večerjo pri Uršulinkah zastonj. Ni mu problem nažicati denar katerega porabi za cigarete in travco. Skratka v naši državi je kar solidno poskrbljeno za vse klošarje bistveno boljše kot za ljudi ki hodimo v službo in prispevamo v državno blagajno kar nekaj denarja.

Za začetek se do njih začni obnašat kot do sočloveka. Lepo pozdravi, se nasmehni in pojdi posvojih opravkih.[/quote]

A pa ti mislis,da se do njih ne obnasam primerno? Vedno jim zazelim vso sreco, tudi dam od 2-5eurov,kupim kdaj se dodatno kaj za pod zob, ne da bi vzela revijo ampak se vcasih zgodi da nimam,ne morem dati. In takrat ne morem mimo tega ne da bi cutila bolecine in kot da sem jih izdala ker se me stiska ljudi zelo dotakne. In potem rajsi ne grem ker me prevec boli,da jim tisti trenutek ne morem vsaj malo olajsati..[/quote]

Oprosti, ti nisi čisto diht.

Za začetek se do njih začni obnašat kot do sočloveka. Lepo pozdravi, se nasmehni in pojdi posvojih opravkih.[/quote]

A pa ti mislis,da se do njih ne obnasam primerno? Vedno jim zazelim vso sreco, tudi dam od 2-5eurov,kupim kdaj se dodatno kaj za pod zob, ne da bi vzela revijo ampak se vcasih zgodi da nimam,ne morem dati. In takrat ne morem mimo tega ne da bi cutila bolecine in kot da sem jih izdala ker se me stiska ljudi zelo dotakne. In potem rajsi ne grem ker me prevec boli,da jim tisti trenutek ne morem vsaj malo olajsati..[/quote]

Oprosti, ti nisi čisto diht.

Da povem mojo izkušnjo.

Pri nas ni klošarjev, je pa stalno postopal en moški, nič posebnega, ampak vedno je nekaj čakal, ali na postaji, ali zraven. In to vsak dan. In potem sem ugotovila, da spi zunaj. Ampak groza me je prijela, ko sem videla, da tudi v najhujšem mrazu, pri -10 spi zunaj. In to pred občino, tam kjer je res veliko ljudi. Ni mi bilo jasno, zakaj mu nihče ne pomaga.

In potem sem, v nasprotju z običajnim, nekaj naredila. Šla sem v bližnji samski dom in vprašala koliko stane en mesec in mu bila pripravljena kupiti dva meseca samskega doma. Ker se mi je zdelo res skrajno, da spi zunaj tudi pozimi.

In zdaj poslušajte bistveno. Gospa je rekla, da imajo prostor, ampak da je to za moške in naj povem, za koga. In sem povedala. In potem je ženska rekla, ja pa vi veste, da ima on 800 eur penzije in družino in da ima sobo pri nas?! Ker sem rekla, da ji ne verjamem, mi ga je opisala in me peljala v njegovo sobo. Ja, ima jo. Ampak raje spi zunaj. Ne razumem in ne bom razumela, ampak tako je.

A pa ti mislis,da se do njih ne obnasam primerno? Vedno jim zazelim vso sreco, tudi dam od 2-5eurov,kupim kdaj se dodatno kaj za pod zob, ne da bi vzela revijo ampak se vcasih zgodi da nimam,ne morem dati. In takrat ne morem mimo tega ne da bi cutila bolecine in kot da sem jih izdala ker se me stiska ljudi zelo dotakne. In potem rajsi ne grem ker me prevec boli,da jim tisti trenutek ne morem vsaj malo olajsati..[/quote]

Oprosti, ti nisi čisto diht.[/quote]

no pa saj verjamem, ampak uporabna tvoja “diagnoza” pa ni prav nič. Jaz sem ne morem prepričati, da mi “dol visi”, da ne čuti odgovornosti..blagor vam, ki lahko ker tako življenje je res in definitivno najlažje!! Verjetno tudi veliko bolj srečno in veselo. Mene pa veliko stvari boli (že samo ko pomislim). Kako naj mi bo vseeno za vse zlo, nesrečo in bedo okoli nas in po svetu? ja res, blagor vam, ki lahko živite tako, da vam je mirno za druge vseeno. Če pa imaš kak nasvet kako samo sebe prepričati, da ti postane za druge vseeno (ker očitno je to edini recept a ne?) potem pa le na dan z besedo. Čeprav v resnici ne vem, če bi želela biti taka oseba. Ker če bo še meni vseeno, bo takšnih, ki bi nekomu pomagali, naredili razliko ..še manj. V slogi je moč ali pa je ne..a ne?