Kratice in uporaba vejice
Pozdravljeni!
Pri svojem delu večkrat naletim na nazive podjetij, ki imajo na koncu kratice za organiziranost (d.d., d.o.o., …). Zanima pa me ali je pred to kratico vejica ali je ni? Konkretno: ali je prav napisano Firma, d.d. ali Firma d.d. (brez vejice). Meni se sicer zdi, da je tisti d.d. nekako vrinjen in bi pred njim dala vejico. Kaj pa menite vi?
Kaj pa narediti v primeru, ko je kratica na koncu stavka. Ali sta potem dve piki? Na primer: Letošnje leto je bilo zelo uspešno za družbo Firma, d.d.. (z dvema pikama ali z eno?).
Hvala za pomoč. Ta forum je zelo fajn ideja, še posebej za tiste, ki radi kaj pravilno slovensko napišemo.
Lep sončen dan.
Nely
Hoj!
Naj bi veljalo pravilo, da se ime neke firme navaja tocno tako, kakor je registrirana in vpisana v sodni register. Za imenom firme naj ne bi bilo vejice. (“Firma d.d.”) Logicno se mi zdi, da na koncu stavka s poimenovanjem firme, ki ima okrajsavo za obliko firme, dodas se eno piko, saj je predzadnja pika se vedno del naziva ali imena.
(Npr. Poslovno leto je bilo uspesno za podjetje Firma d. d.. )
V primeru, da hoces izpisati poslovno obliko Firme pa je lahko: Firma d. d., delniska druzba… LP!
Mislim, da bi med imenom in nazivom morala biti vejica, roke pa ne dam v ogenj, ker bi morala pogledat pravopisna pravila. Koliko je pa to vprašanje prava – verjetno tudi, samo kdo pa pravi, da če je pravno pravilno oz. tako registrirano, da je potem tudi slovnično 😉
Kar pa se tiče ene pike ali dveh pik … piše se samo ena.
Mene pri postavljanju časopisov tehnično “moti” presledek pred tremi pikicami. Računalnik sam vrže tri pikice v naslednjo vrstico in je potrebno potem to vse ročno prestavit in prekontrolirat. In se vse podre.
A je nujno dajati presledek pred tri pikcie ali je to le trenutna moda? Ali je kaj narobe, če ni presledkov?
Hvala za pojasnilo!
N:)
To pa ni tako enostavno: d. d. se pač piše s presledkom, ker naj bi za piko (ločimom) bil presledek.
Prav tako ne more biti: Firma d. d., deliniška družba. Šlo bi za podvajanje kot na primer CD plošča. Kadar izpišemo organizacijsko obliko s celotnim izpisom, kratico izpustimo. Npr. Firma XY, delniška družba
LP
T.
Potrjujem. V tem primeru so slovnična oz. pravopisna pravila jasna.
Kar se pa pravnega vidika tiče, pa vsak polpismen butelj lahko registrira karkoli, s tem pa ni rečeno, da moramo vsi ostali za njim ponavljati kot papagaji (čeprav je to sicer običajna praksa, večji kot je idiotizem, hitreje se uveljavi …).
Uradno registrirane nepravilne oblike naj se pač uporabljajo zgolj takrat, ko je res nujno (npr. na izstavljenih računih, ker baje DURS gleda na vsako vejico). Jaz si vsekakor ne bom pustil odvzeti pravice, da svoj materni jezik uporabljam po pravopisnih pravilih, če jih že poznam.
slovenski pesnik France Prešeren in France Prešeren, slovenski pesnik
enako je delniška družba Firma in Firma, delniška družba, ali okrajšano Firma, d. d.
To je edino slovnično pravilno, o tem, ali naj se zaradi tega odstopa od uradne oblike, pa najbrž ni enotnega mnenja. Jaz zagovarjam radikalnejši pristop, torej da se v neuradnih besedilih (člankih ipd.) uporablja slovnično pravilno obliko.
Če prideta dve piki skupaj, se piko na koncu stavka izpusti.
Pri imenu Firma, d. d., je “d. d.” pristavčni člen, ki natančneje pojasnjuje, kaj je “Firma”, zato mora biti vejica vedno na obeh straneh. Med obema “d-jema” pa delamo presledek. Torej je pravilen izključno zapis: Firma, d. d., Ljubljana.
Tako določa Slovenski pravopis in mislim, da se moramo ravnati po njem. Podjetjem z imeni, ki so v nasprotju z jezikovnimi pravili, pa priporočam, da jih spremenijo ali še bolje, da se pred registracijo pozanimajo pri kakšnem slavistu ali Uradu za jezik pri vladi, ali je izbrano ime v skladu s pravopisom.
Če se poved konča z “d. d.”, na koncu ne postavimo dveh pik, ampak samo eno.
Seveda so pravopisno stvari kristalno jasne. Žal pa praksa v ogromni večini primerov od teh pravil odstopa. Videti zapisano “d. o. o.” (s presledki) je že prava redkost, da o vejicah sploh ne govorimo … Odgovor o tem, zakaj táko odstopanje rabe od sicer jasnega in logičnega pravila, pa se skriva v podatku, da okrog tri četrtine Slovencev ne dosega normalne stopnje pismenosti. Probleme s pravilnim izražanjem ima celo marsikateri član Društva slovenskih pisateljev, da o amaterjih sploh ne govorimo …
:-(((