Kako je pri vas če se skregate. Imate tih teden dan. Se pogovarjate. Jaz nisem mulast tip mož pa in to me ubija. Vedno spustim žogo na tla jaz. Zdaj tik pred 40-timi pa me to že ubija. Je zelo zamerljiv tip in kaki je da je je oče mojega otroka. Noče se pogovarjat. Si mislim, da če bila sama bi kar spokala pa šla nimam živcov za take družinske jajce. Vem da krivulja zakona gre gor in dol da ni nikjer nebes na zemli in da take stari lahko rešita samo dva. Kako pa je pri vas?

Žalostna

Pri nas kdaj pa kdaj poči, a se znava pogovorit, mulava pa se nikoli ker ni ne eden ne drugi tak tip. Nama je v kriznih trenutkih zelo pomagala modrost iz knjige Najina ljubezen. Toplo priporočam!

jaz sem bila izredno mulasta. to je bilo pri 21-ih, sedaj pa sem 40 in mulasta nisem več. Sem veliko delala na sebi (knjige, skupine) in sem se spremenila mislim da kar precej, prenehanje mulanja je bilo pa prijetni stranski produkt.
Po mojem mnenju in molji izkušnji bi bilo dobro, ko bi sama začela delati na sebi. ko se boš začela spreminjati ti, se bo moral tudi on. ali pa se ti bo odprlo nekaj novega.najslabše se mi zdi vdati se. MIslim,da je to smrt pred smrtjo.
vse dobro ti želim in veliko, veliko kisika v pljučih!

En dober sex, pa je… če si zadovoljen(a) v sexu, potem je cel dan oziroma noč lepša… :)))

Ej glede sexa nisem program ko se naštimam. Ko si jezen in žalosten ne moreš grulit od ljubezni kto dva goloba na strehi. Igrat pa ne morem tudi za to da bi bilo potem vse dobro in lepo. Hlinjenja ne maram pri sebi in jaz tega ne delam drugim. Iz tega se pride s pogovorom samo ko vem da moram še in še v vato zavijat ne ljubi se mi več. Tudi jaz sem jezna in žalostna ko bi lahko koga kam poslala pa ne ker bo stanje še samo slabše. Lubi dedci kako z njimi na kraj priti. Ne maram mulastih in zamerljivih ljudi pa ravno takšen je moj. Včsih se vprašaš da rek da je ljubezen slepa res drži.

Jaz sem samo odgovoril, kako je pri nas, saj potem si spraševala, a ne?

Kaj se bo pri vaju obneslo, boš morala pa sama pogruntat. Kajti verjetno nobeden izmed nas tukaj, ne pozna vajinega značaja in osebnosti. Torej vama ne more nobeden pomagati konkretno. Lahko so le raznovrstni nasveti iz katerih sama izbereš tisto, kar misliš, da bo pri vama pomagalo…

Ja tinče saj imaš prav saj te nisem napadla samo povedala sem da tega ne bi zmogla moški ste pač drugače naštimani.

ja, večina drugače naštimani kot ženske in vedno pripravljeni…. :)))

tudi midva se kdaj skregava…bolj bi temu rekla “usklajujeva mnenji”…ampak mulast ni pa noben. jaz to sovražim, ker sem bila molka po kregu vajena od doma in vem, kako obupno sem se kot otrok počutila zaradi tega…!

midva se kregava 😉 tako dolgo, dokler ne prideva skupaj z mnenji. nikoli nikoli ne greva skregana/jezna spat. tudi če sva budna do treh zjutraj.

in eneparkrat se je zgodilo, da je en od naju (včasih jaz včasih mož) zapustil “prizorišče krega”…in bil kao jezen…je trajalo kakšnih 5 minut verjetno!

ravno to obožujem pri njem – da se zna skregat (še bolj grozno je, če se z vsem strinja in mu je okrog vsega vseeno), ampak to na konstruktiven način!

Ojej, midva se kar večkrat skregava; včasih čisto za nepomembne reči….Je pa res, da sva oba hitre jeze ampak tudi hitro “pozabiva” in sreča, da nisva zamerljiva. Ponavadi vse nato obrneva na hec! Zaenkrat nama še rata…
Srečno!

Jaz imam pa moža, ki bi prav gotovo zmagal na tekmovanju v mulanju. Tega je navajen od doma(enkrat se njegov oče ni pogovarjal z njim cel mesec, pa sta se videla vsak dan, večkrat) in ima res kar dobro kondicijo. Zdržal bi po moje kolikor bi hotel, pa imam po navadi jaz vsega dovolj in ga sprovociram, da kaj reče in potem se počasi začneva pogovarjat. Moram pa biti takrat zelo “previdna” kaj rečem, ker se je sposoben spet ” zapreti” in mulati do onemoglosti. Trenutno sem sama v taki fazi, da mi je že čisto vseeno (pa nisva ravno dolgo poročena). Vem, da se ne bo ločil (čeprav včasih tudi s tem “grozi”), jaz pa tudi ne morem iz svoje kože in se mazohiram še naprej (bomo videli komu bo prej pregorelo).
Največji problem pri takih tipih je, da nikoli, ampak zares nikoli ne priznajo svoje napake, ali pa vsaj malo popustijo. Vsaj za svojega moža sem žal skoraj prepričana, da rajši izgubi družino, kot pa svoj prav. Vsi vaši konstruktivni nasveti pa so seveda več kot dobrodošli.

Ah, pa še to, drugače je zares skrben mož in oče in kadar se dobro razumeva je vse skoraj sanjsko. Midva nimava neke vmesne faze;ali je vse super,super, ali pa vse grozno slabo.

Ojla Lina. Ko da gledam sebe v ogledalu. NI vmesnega ko je dober je do skrajnosti in je vse ok. ko pa je zaj pa je tudi do nule. Vsega imam dost. Tako vedno hitim iz službe domov. Zdaj ap bi najraje tu ostala. Eh pride dan ko si tak na psu kot sem zdaj jaz.

Pri naju se sicer ogromno pogovarjava in sproti razčiščujeva, vendar pride tudi dan, ko je vsega preveč in že najkrajša beseda, naglašena narobe, povzroči trenje. Nič hudega. Se pač spreva. Ne razumem tistih, ki pravijo, da se še nikoli niso skregali ali malce živahneje izmenjali mnenje. Pa saj to ni nič slabega. Saj smo samo ljudje. Midva se muliva ne, ker smatrava, da mora biti prepir konstruktiven – torej prinesti rešitev. Tihi dnevi pa to gotovo niso.
Se opravičujem, vendar mi to večdnevno nepogovarjanje deluje zelo otročje. Sploh si ne znam predstavljati, da bi skupaj živela in se cel dan ali dva ne pogovarjala in hodila drug mimo drugega. Uff, bi me dvignilo, če bi moj kuhal mulo! Saj ne rečem, se po prepirčku umakneš vsak v svoj kot, da se ohladiš. Ampak ne za cele ure ali dni. Malce mimo za moje pojme!!!

LP

Pri naju lahko hitro pride do nestrinjanja, ker sva oba precej vzipljiva. Se pač malo glasneje pogovarjama…;-)).

Zamerljivosti (zaenkrat) še ni.

K sreči midva nisva mulasta, imava pa takega sina. Očitno sva podpirala njegovo zamerljivost s tem, da sva ga ogovarjala in tolažila, ko se je mulil. Zadnjič sem prebrala, da je tudi to eden od načinov zbujanja pozornosti in zdaj ga pustiva pri miru, ko kaj zameri, Čez čas ga pa ogovoriva glede kake druge stvari in potem se lahko pogovoriva, da je brez veze, da kuha mulo.

Glede tvojega moža ti svetujem isto. Predvsem ti svetujem, da razčistiš pri sebi, da je brez veze tekmovati z njim, kdo dlje zdrži. In ko se po prepiru zapre vase, se kako uro ne ukvarjaj z njim, sprejmi, da je prepira oz. pogovora zaenkrat konec (medtem lahko razmisliš o svoji varianti rešitve problema, zaradi katerega sta se sprla), čez čas pa moža ogovori glede česa drugega. In ko bo pomirjen, mu predlagaj, da se zdaj pogovorita o problemu.

Pri naju sproti ven sekava… saj jaz moram takoj “urediti”, ce me kaj moti… Se moram scmerat ali pa zlajat, skozi zobe kaj povedat… potem pa lahko spet diham…
Neee, mulat se pa sploh ne znava… Da bi imela tihi dan (ali celo dneve) si pa sploh ne znam predstavljat.. Z “rilcem” bi tezko zivela… Sem res vesela, da sva si z mojim v tem podobna…
In res ne prenasam ljudi, ki se nekaj drzijo, pa ne povedo, kaj jih moti… (npr sem imela tako sodelavko)… Povej-razscisti… potem pa zivi dalje…

Pri nas je enako kot pri Svei – sproti!!! Tuliva redko, včasih malo sikava, k sreči pa nimava istočasno slabih dni :)) Ker če bi jih…auuuuuuuuuuuuuuu!!!!