Kresnik 2015
^^ Samo Sosič pride v poštev že za drugo leto. 😉 Datum izida sem našla kot ”26.3.2015”. 🙂
Saj ni problem, samo sem videla, da se je večkrat že zatipkalo ljudem, zato sem opozorila. 🙂 Se tudi meni dogaja. Recimo v prvi ”deseterici” manjka 5. avtor, ker sem jih sem in tja prestavljala, pa se je očitno en izmuznil. Ajd, dodajam Meto Osredkar z Umorom v šmihelski vasi.
Čudno, res. V Cobissu je tudi zaveden z letnico 2014, ampak če je res izšel šele pred mesecem dni (niti toliko še ni), a ni to malo hecno, da bi prišel v poštev za 2015? Saj bi ga sploh ne utegnili brat več … Huh, očitno je vse odvisno od tega, katera baza se upošteva … če Cobiss, potem bo res v letošnji konkurenci, očitno.
Sosičev roman je še topel, izšel je pred dnevi.
Ne morem podati deseterice, ker sem prebral le tri romane: Rozino, Radaljac in Lemaićevo. Med temi tremi ima najmanj možnosti za deseterico najbrž Županski kandidat, sicer lahkotno berljiv roman, a v nobenem segmentu ne izstopa iz povprečja.
Podal pa bom peterico:
1 Lemaić
2 Glavan
3 Marinčič
4 Skubic
5 Kodrič
Navijal bom za Lemaićevo.
Njen roman je dokumentarističen, opisuje gibanje 15o, in avtobiografski. Morda je na trenutke te dokumentarističnosti preveč Literarnost vnaša z domiselnim živalskim poimenovanjem ljudi. Vsi
imajo imena ptičev, ker pač ptice predstavljajo simbol svobode, le glavna protagonistka ima ime
živali, ki ima sicer peruti, ne zna pa leteti. Kokoška sama zase reče, da ima pesti, ki ne puščajo
podplutb, da se ji torej zdi, da nima prave moči, da bi spreminjala svet. Vzporedno potekata še
dve globoko intimni zgodbi, Kokoškino sobivanje s prijateljico in Kokoškina vraščenost v domače
okolje. Sploh njen odnos z babico je zelo ganljiv in ljubeč. Jezikovne lege v romanu so različne, v
vseh je prepričljiva. Je čutiti, da gre za resnične osebe, z osebno govorniško lego. Zadnji stavek
romana, ki je mogoče celo credo zgodbe, me sicer ni navdušil, ampak vsakdo glede na svet drugače,
in tudi v tem je bogastvo.
Glede na moj bralni užitek ob prebranih:
“Fajn”/zanimivo: Kakorkoli (GLavan), Pod srečno zvezdo (Pregelj), Sredi pajkove mreže (Podstenšek),
OK: Kokoška (Lemaić), Izbrisana (Mazzini), Če delaš omleto (Kralj)
Bolj tako-tako: Optimisti v nebeseih (Valetič), Potaknjenci (Gal-Štromar)
Drugega pa (še) ne poznam, toda po kritikah sodeč je bilo lani res ogromno dobrih romanov.
Posipam se s pepelom: letos sem prebrala le dva slovenska romana. Malce se lahko izgovorim na to, da sem tudi sicer sramotno malo brala, za povrh je bilo le za vzorec del, ki so naredila kak omembe vreden vtis. To bom vsekakor skušala nadomestit, saj po vaših opisih sklepam, da je bila letošnja bera zelo dobra.
Prebrana sta romana Polone Glavan in Andreja E. Skubica in oba sta mi bila zelo všeč. Malček bolj navijam za prvega, vendar iz popolnoma zunajliterarnega vzgiba – želim si, da bi kresnika tokrat odnesla punca. Ne zato, ker se to zgodi hudo poredko, ampak zato, ker je letos (tak vtis sem dobila ob branju vaših ocen) očitno kar nekaj resno konkurenčnih del izpod ženskih tipkovnic, kar doslej ni bilo prav pogosto.
Evald Flisar: Tam me boš našel (Sodobnost International),
Polona Glavan: Kakorkoli (Beletrina),
Katarina Marinčič: Po njihovih besedah (Modrijan),
Miha Mazzini: Izbrisana (Goga),
Sebastijan Pregelj: Kronika pozabljanja (Goga),
Veronika Simoniti: Kameno seme (Litera),
Andrej E. Skubic: Samo pridi domov (Modrijan), M
Marko Sosič: Kratki roman o snegu in ljubezni (Litera),
Dušan Šarotar: Panorama: pripoved o poteku dogodkov (Beletrina) in
Aleš Šteger: Odpusti (Beletrina).
Dobra bera je letošnja. Med deseterico praktično nikogar, za kogar bi rekel, da sem ne spada, oziroma vsaj nikogar, ki bi bil prav zanič, hkrati pa je par opaznih romanov ostalo izven deseterice, npr. zadnje čase dostikrat omenjana Lemaić, pa Kralj, pa najbrž še kdo.
Če naj že kar ugibam o peterici, in zakaj pa ne, bi rekel:
Marinčič
Glavan
Pregelj
Skubic
Šarotar
Ali pa morda Sosič namesto Šarotarja; ne morem reči, ker nisem bral še niti romana niti kakšne njegove kritike.
Letošnja bera je v redu, ne vem pa ali je prav, da člani žirije v tem času objavljajo kritike nominirancem.
Letošnja bera je v redu, ne vem pa ali je prav, da člani žirije v tem času objavljajo kritike nominirancem.
http://www.pogledi.si/knjiga/izguba-demiurske-vloge%5B/quote%5D
V to kategorijo “ali je prav?” spadajo tudi zapisi v Delu (podeljevalec nagrade), ki že pred razglasitvijo posebej izpostavljajo napovedi Književnih listov (pri katerih sodelujejo tudi člani komisije), kar je neke vrste prejudiciranje rezultatov.
Se je pa prejšnja leta npr. zgodilo tudi to, da je nominiranka napisala (dokaj negativno) kritiko o romanu drugega nominiranca.
Svet se zaradi tega ne bo podrl, bi bilo pa najbrž za zanimivost in ugled nagrade bolje, če bi se vsaj ta dva meseca od objave deseterice pa do končne razglasitve zmagovalca vsi vpleteni vzdržali tovrstnih objav v medijih. (Če ne zaradi etike, bi pa človek od literarnih kritikov in znanstvenikov pričakoval vsaj malo občutka za suspenz. :))
@Enka
tokrat boš po vsej verjetnosti 100% zadela:)
Tudi meni se zdi, da bodo Glavanova, Skubic in Marinčičeva v finalu.
Marinčičeva bo tam malce neupravičeno, vsaj kar se mene tiče. Njen roman je tako zelo “brez duše”, prazen in zavozlan v svoji želji po neki izvirni obliki in posebnem slogu, da je prav hudo. Škoda. Pa tako sem se veselila, da bom brala o Karlu Mayu in Heinrichu Schliemannu:(
Evo, peterica je zunaj: http://www.delo.si/kultura/knjiga/peterica-ki-gre-v-kresno-noc.html
@Enka: Tudi meni je žal P. Glavan, vsaj za peterico.
Od V. Simoniti sem prebrala vse štorije in so mi bile fajn, zdi se mi dovolj dobra, da ne dvomim, da je napisala tudi dober roman (me že čaka). Šarotar me ni nikoli navduševal, Sosič se mi je pa zdel nekaj srednjega. Skubic si peterico zasluži, za K. Marinčič pa nimam pojma – doslej mi njene knjige niso potegnile, čeprav ne znam s prstom pokazat, kaj me pravzaprav moti.
Glede na povsod opevano letošnjo bero se mi zdi tale peterica bolj tako tako. Čeprav moram priznat, da ocenjujem bolj glede na “minulo delo”, saj sem letos prebrala malo kandidatov in se komaj čutim upravičeno sploh podajat kakršno koli mnenje.
No, Skubičev roman je po moje boljši od tistih dveh, ki sta kresnika že dobila – pa sta tudi oba dobra ;). Tudi Šarotarjev njegov po moje najboljši – res pa to ni branje za vsakogar.
Vsaj trije dobri so izpadli (Glavan, Pregelj, Flisar), ne vem pa, če po krivici, ker moram dva v peterici še preveriti 😉 …
Sicer pa samo toliko, da ostanemo na realnih tleh: na MMC RTV Slovenija izbor te peterice nič komentarjev, izbor pesmi Evrovizije ta hip 1575 komentarjev.
@Insajder: Strinjam se, menim, da je Skubic iz leta v leto boljši. Pa me – v nasprotju z marsikom – na začetku ni navduševal; prvi knjigi sta mi bili sicer okej, nisem pa ob njiju ravno vzdihovala. Dobro se bilda.