Kričanje pri zobarju
Zakaj je mene strah zobozdravnikov? Zaradi pasje zobozdravnica iz osnovne šole. Spravila se mi je pulit kočnik. Dala injekcijo, ki pa očitno ni prijela. Prijela zob, ki pa se ji je razdrobil. In potem mi je ga je šla na živo vleč ven. Bolj kot sem tulila, jokala, se zvijala, manj me je poslušala. Zraven je govorila: Pa kaj ti je, srmklja? Pa dej že nehi! Madona, si razvajena. Dej umir se. Kot da bi ti glavo rezala. Eden mojih najhujših spominov. Ker razdrobljen zob seveda ni šel kar tako ven, je po določenem času obupala in me odslovila, naj se čez en teden vrnem. Ja, malo sutra. S tem zobom sem potem živela še dolga leta, mi ni delal nobenih problemov. Na faksu sem prišla k zlati zobozdravnici, ki je rekla, da bi pa to mogoče dali ven. Povedala sem ji za svoje strahove in je bila nežna, da ne znam opisat. Injekcija, hop cop, in zob je bil zunaj. Žal mi je za vse otroke, ki pri gnilih zobozdravnikih nimajo možnosti, da se postavijo sami zase, ki se jim dela na silo. Odrasli imamo to možnost. Če nam kaj ni všeč, lahko vstanemo in gremo.
Pristopov je vedno več in ni vrag, da ne najdete pravega za vašega otroka.