Krsitve iz strani delodajalca in tozba zoper njega

Lepo pozdravljeni.

Obracam se na vas, da mi lahko pomagate z nasveti in mnenji. Zadeva je sledeca…

S 1.2.2015 sem sklenila pogodbo za dolocen cas in sicer za obdobje -1 leto. V pogodbi je navedeno, da je minimalno 20 dni dopusta in sicer da se izracuna sorazmerni delez glede na vsak mesec zaposlitve (1/12). Delodajalec trdi da nam pripada samo 10 dni dopusta. Na placilno listi je navedeno neplacana izredna odsonost za dopust v primeru ko izkoristim 11,12…dan dopusta.

Kot druga zadeva so nadure. Imam 15 nadur. V prejnem mesecu sem imela 3 ure manj za dosego ur. Seveda, mi je napisal na placilno listo neplacana izredna odsotnost in mi odbil od place, kljub temu da imam ure v plusu.

Tretja zadeva je inventurni manjko. Invetura se je opravila, na kateri nisem bila prisotna. Na placilni listi je napisal odtegljaj od place-80 eur in zraven napisal dogovor. Dogovora med mano in delodajalcem ni bilo. Tudi sporocil nam ni, da nam bo naredil odtegljaj.

Cetrta zadeva je neopravljeni zdravniski pregled. Delodajalec me ni poslal na zdravniski pregled.

Da o mobingu in zalitvah ne govorim, ki se vsakodnevno dogajajo.

Sedaj me zanima kaj storiti v tem primeru, ga anonimno prijavim ali vlozim tozbo? Se mi splaca in ali lahko kaj dosezem?

Hvala lepa vsem za odgovore. 🙂

Pozdravljena,

v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih ima delavec v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen. Pri tem mu, če dela 5 dni v tednu, pripada v celoti vsaj 20 dni dopusta. Delodajalec Vam tako ne more odrediti manj dopusta, kot Vam ga pripada po zakonu.

Glede nadurnega dela po zakonu velja, da je delavec na zahtevo delodajalca dolžan opravljati nadurno delo, v primerih določenih z zakonom (ZDR-1), mu pa za to, v skladu z 128. členom ZDR-1 pripada poseben dodatek (plačilo).

Glede inventurnega manjka naj povemo, da je vsaka odtegnitev od plače brez soglasja delavca nezakonita. Delavec bo za primanjkljaj odgovarjal le, če je škoda oz primanjkljaj posledica njegovega naklepnega ali hudo malomarnega ravnanja. Delavec bo torej v takem primeru odgovarjal po načelu krivdne odgovornosti, krivda pa mu bo morala biti dokazana (uporabljajo se določbe Obligacijskega zakonika).
Kar zadeva nenapotitev delodajalca na zdravniški pregled velja, da s tem slednji krši najmanj delovnopravno zakonodajo. ZDR-1 v 45. členu delodajalcu nalaga obveznost, da zagotavlja pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Delodajalca lahko na to opozorite in zahtevate, da kršitev opravi s tem, da Vas napoti na zdravniški pregled.

Inšpektorat za delo je prvi organ, kamor se lahko, če se še niste, obrnete. Vendar to ni sodišče in preko njih od delodajalca ne morete terjati svojega denarja. Potem imate na voljo še tožbo na delovno sodišče, vendar pa je tu potrebno plačati sodno takso in odvetnika. Imate možnost vložiti prošnjo za brezplačno pravno pomoč, v kolikor imate nizke prihodke. O uspehu pa je žal vedno težko govoriti.

Za dodatna vprašanja smo Vam na voljo ([email protected]).

Lep pozdrav,
LEGAS Kranj