A so vaši otročki krščeni?

Naša ni, čeprav midva sva (jaz sem bila tudi pri birmi, a to vse na željo babice).

Ko je moja mama izvedela, da je ne bova krstila, je bila prva reakcija: “A bo Jud?” :))) (pa ne, da bi bila ona sama verna, a tradicija je tradicija).

Je še kdo tak in če, zakaj jih niste krstili?

Ne, tudi moji dve nista krščeni. Enostavno zato, ker nobeden od naju ni katolik in ne vidiva v tem nobenega smisla. To, da pa krstiš otroke zato, ker tako želijo stari starši, se mi zdi pa največja neumnost. Moje mnjenje je pač, da s tem, ko otroka ne krstim, mu pustim odprto pot, da se bo, ko bo za to dovolj zrel (ali pa tudi ne), sam odločil.

Tudi moja otroka nista krščena in jaz tudi ne, tako da se ne morem sklicevat za “krst zaradi tradicije”. Moj partner je sicer krščen, ampak mu to nič ne pomeni.

Nismo krstili, ker sva bila mnenja, da se bo otrok sam odločil (če se bo) za vero, ko bo starejši …

Ja, in za navajanje na stranišče se bo sam odločil , če se bo, za vstop v vrtec tudi, če se bo, tudi v šolo bo šel, če se bo tako odločil…in tudi osamosvojil se bo enkrat…če se bo pač tako odločil.

Moj je krščen.

Ne bodo. In lucy, to, kar si naštela se mi ne zdi primerljivo.

Lucy, nakladaš 🙂

Lahko bi rekli tudi takole:
Moj je krščen, izbrali smo mu to in to šolo, poslali smo ga na točno določen faks, pa še službo smo mu zrihtali tako, da je ustrezala nam in ne njemu.

Pa brez zamere.

Nobene zamere, mnenje je mnenje, mar ne?

To ti je dolznost, da otroka krstis.Kako plitvo razmisljate,groza.

Otrok mesec ali dva se žal ne more sam odločati ali bo krščen ali ne, prav tako ali bo hodil k verouku ali ne.
Zato ga pač morajo starši usmerjati in vzgajati. Ko bo pa sam odrasel in zrel za življenske odločitve, bo pač sam odločal ali se bo cerkveno poročil ali bo srednjo šolo oz. študij končal ali ne.
Nekateri pravite, zakaj bi ga silili recimo k verouku, češ naj se sam odloči. Zakaj pa ga pol silite v šolo, pa naj se tudi tukaj sam odloči ali bo hodil v šolo ali ne. Tukaj ni nobene razlike….

Leja, odvisno kako si vzgojen.

drozg tudi tega ni tako malo, celo vedno več je tega, ne glede ali je otrok krščen al ne :))))
…to ni nobeno nakladanje, kot tudi lucy-no ne.

Pravite da ko bo starejši se bo že sam odločil glede vere!!?
Jaz sem mnenja da daš otroka krstit,(če si sam pač veren) ga vpišeš k verouku,če pa mu kasneje ne bo odgovarjalo (ko bo že malo starejši) pa lahko preneha hodit.
Ker otrok pri sedmih letih ima svoje muhe kaj on bi pa kaj nebi kasneje pa se pač upošteva njegovo mnenje.
Najbolj neumno mi je pa to da otrok nima nobenega zakramenta potem se pa v 6 razredu spomni da bi tud on hodil k verouku in potem v enem letu opravi krst,obhajilo in nato še birmo-njegovo znanje se pa potem res lahko primerja z enim ki je verouk obiskoval 7 let in vmes šel kdaj tudi k maši.
Če bi bilo po moje bi pač tisti ki se spomnijo pri 15 da bi postaliu verni,hodili k verouku 7 let tako kot vsi ostali,(do 22)bi bil pa malo starejši kot drugi v skupini,žal.
Ker pa tako pač ni, se pa lahko vsi povrsti zmišljujejo kdaj oni bi pa kdaj ne bi.
Enostavno se mi ne zdi pošteno do ostalih ki pridno delajo sproti,imajo naloge in obveznosti ki jih morajo opravit da lahko postanejo kristjani,drugim pa to rata z levo roko.
Nastane pa tudi problem ko bi se eden od partnerjev poročil cerkveno drugi se pa ne more ker nima vseh zakramentov,to je pa že druga zgodba na isti princip ( v roku pol leta not prineseš vse kar so drugi dosegli v 8 letih)

LP

Tejčula, mislim, da je čas, da si prebeš eno fajn evangeljsko priliko o delavcih, ki so delali cel dan in drugih, ki so prišli šele zvečer, pa jim je gospodar vseeno enako plačal … Pa kaj jim je rekel, ko se se prvi pritožili 🙂

Mater, eni si še duhovnost predstavljate kot Šparove smrekice, več kot jih imaš, bolj te ima Bog rad. Samo da vas ne bo na sodni dan od fovšije probralo 🙂

moj se bo, ko/če bo to sam hotel.
sama tudi nisem verna (čeprav krščena na babičino željo, kot prenekateri Slovenec), vendar pa nimam nič proti poznavanju religij(e), zato sem npr. malemu že kupila kartonko Noetovo barko.
ima pa tudi biblijsko ime. v bistvu židovsko. če bi mi bilo pa kakšno muslimansko všeč, bi imel pač …

tepka napisal:

> Nekateri pravite, zakaj bi ga silili recimo k verouku, češ naj
> se sam odloči. Zakaj pa ga pol silite v šolo, pa naj se tudi
> tukaj sam odloči ali bo hodil v šolo ali ne. Tukaj ni nobene
> razlike….~

A da je ni? Ja kako se pa ti dve stvari sploh lahko primerjata? Prosim utemeljitev.

Ne gre se za nobeno fovšijo,jaz imam vse zakramente in jaz bom mojega otroka krstila in dala k verouku.Za birmo se bo odločil pa sam.Ti pa vidim da si res en človek ki obvlada evangelije in sveto pismo do potankosti.Ne bom ti pamet solila,ker se mi zdi škoda zgubljat čas za take stvari.

Hotela sem pa povedat da ne more postat človek kristjan v pol leta(na papirju že) ampak ljudje vse to opravijo zaradi svoje poroke ali zato da gredo nekomu birmo vezat ali pa da so nekomu krstni botri,v resnici jim je pa za vse zapovedi(ki jih še vedo ne ) in za “naloge” ki nam jih je naložil Bog eno figo mar.
Vem pa da ima Bog vse enako rad tudi tiste ki grešijo!!
Samo človek bi bil lahko toliko pošten do sebe in drugih in bi si pridobil znanje in vero po pošteni,dolgi in “mukotrpni poti”!

bravo, citronica!!!
šele zdaj sem prebrala tole tejčulinino faušljivo pisarijo.
tako tipično: ni fer, da eni karkoli preskočijo, … bla, bla, bla.
nevoščljivost ni lepa čednost.
ne vem, kaj bi g. Bog rekel na to.
in vsi angeli sveti … jooooj … zmajevali bi z belimi temi glavami kodrastimi in perutnice plahutale bi jim v vetru nebeškem …
;)))))))))))))))

Smo krstili, ker smo omejeno verni, če se lahko to izrazim… Spoštujem tudi tiste, ki otrok ne dajo krstit… Vsak ima svoje prepričanje… Čeprav Cerkev poudarja, da je krst zgolj priložnost, ki jo daš otroku (ampak potem ti pa vsi ostali začnejo ”težit”, ker moraš kršenega otroka tudi tako vzgajat)…

Skratka, če to ni tvoj stil vzgoje, ga tudi krstit ni treba…

tejčula napisal:

> Samo človek bi bil lahko toliko pošten do sebe in drugih in bi
> si pridobil znanje in vero po pošteni,dolgi in “mukotrpni
> poti”!

Vera in postenost pogosto ne gresta skupaj.

Zum

Res je to kar si napisala, zato sem pa napisala da bi bil lahko človek pošten “do sebe” pa če je veren ali ne.
In še enkrat nobenemu nisem nevoščljiva ampak enostavno se mi ne zdi prav.
Ko sem jaz hodila k verouku so se trije moji sošolci spomnili da bi šli pa oni tudi k birmi in na koncu so šli-razlog; veliko denarja in daril.Vse kar vejo o krščanski veri je to da se veruje v Boga in ne v Alaha, Budo….

Spoštovane /-i.

Ta tema me je kar zbodla, zato se oglašam. Naj Vam najprej povem, da so moji otroci (tudi prvorojenka, ki je tretji dan po porodu umrla) krščeni in da se trudimo živeti krščansko življenje. Pa ne zaradi tradicije, ampak zaradi osebne vere.

Vera pa ni nagrada ob zaključku verouka (pa naj traja 8 let ali le pol leta), ampak je dar. Ti je dana, ali pa ne! Mislim, da je lastna odločitev tu na drugem mestu – na prvem je, da tako čutiš, da ti je dano.

Moti pa me odnos nekaterih do verskih vprašanj, o katerih malo ali nič ne vejo, vseeno pa znajo kritizirati. Zakaj je tega treba? Jaz se trudim (ne uspe vedno), da iščem v vsaki stvari nekaj pozitivnega, dobrega… Ne kritiziram pa stvari, religije, navad…, ki jih ne poznam ali ne razumem. Se pa rada pohvalim, da so naši najboljši sosedje pravoslavni in drugi muslimani. Vedno se med seboj povabimo, ko praznujemo kakšne večje verske praznike.

Žal mi je, da se pod tem postom krešejo mnenja ljudi o krstu, ki je še vedno zakrament, ne le obred za dedke in babice. Je pa to začetek poti, po kateri bo otrok hodil, ali pa ne. Mi starši smo poklicani, da smo otroku vzorniki, voditelji, zaščitniki. Če ima kdo kaj proti krstu, naj pač otroka ne krsti, pustite pa tudi svobodo staršem, da otroka krstijo, če to želijo.

Verjetno so v našem času verska vprašanja vir nestrpnosti, pa bi bilo lahko drugače, če bi (kot pravi poet) – … le čevlje sodi naj kopitar. Razpisala sem se v želji, da bi med samo sodelovali, prijateljevali, si delili izkušnje in nasvete kljub različnim mnenjem o raznih (tudi verskih) vprašanjih.

Brez zamere in lep večer vsem.

Vidka

Hehe, draga moja, je hudo, če te kdo po glavi na področju, ki je kao SAMO TVOJE, kajne?

Če res obvladaš Sveto pismo, bi lahko odgovor na vprašanje, kaj gospodar pove fovšljivcem, izstrelila, pa vidim, da nimaš pojma o tej sveti knjigi. Kakšna katoličanka pa si, če ne bereš Svetega pisma? A sploh hodiš k maši, enkrat v triletnem ciklusu se tudi ta prilika prebere …

Vidim, da ti ena lastnost ni tuja, in to je napuh. Jemlješ si pravico, da določaš, kdo je pravi katoličan in kdo ne. Si mar Bog?
Tisto, ker se otroci učijo osem/devet let pri verouku, se en 14 ali 15 let star mladostnik komot nauči v enem letu, pa še kaj za povrh. Če tvoji otroci hodijo k verouku (njih vprašaj za priliko), vzemi v roke njihove veroučne zvezke, pa boš videla, da se tričert stvari ali pa še več na dve, tri leta ponavlja, zrelosti otrok primerno pač. Enemu sedemletniku ne moreš razlagati vseh razsežnosti božjih zapovedi, zato se jih pač napifla, razume pa na približno. Zato se mu jih do srednje šole še vsaj dvakrat ponovi ob različni starosti in se jih še malo poglobi.
Nobene potrebe ni, da bi 15 ali pa celo 18 let star mladostnik štancal osem/devet let osnovnošolskega verouka, ker je mentalno dovolj zrel, da vso kompleksnost razume naenkrat. In ker se pri tej starosti za vero sam odloči, ima tudi več motivacije in smisla za duhovnost kot eni osnovnošolski mulci, ki se jim vse gnusi, ker jih v to silijo starši. In po osmih/devetih letih verouka niti deset božjih zapovedi več ne znajo, ker so kateheta že zdavnaj nehali poslušat.

Namesto da bi bila vesela mladih katehumenov, se zgražaš. Koliko je to krščansko, pa sama presodi. Saj si v tem že zverzirana.

Se popolnoma strinjam! Lepo si to napisala!
Sama nisem verna, oz. ne hodimo v cerkev; praznujemo pa vse krščanke praznike, ker so mi všeč in v njih ne vidim nič slabega. Oba moja otroka sta krščena, tudi poročena sem cerkveno…zakaj? Čisto po pravici-želja babic in tudi naju kot staršev! Mi smo se tako pač odločili in ni mi žal. Spoštujem pa tako tiste, ki o resnično verni, kot tiste, ki niso. Ljudi sodim po njihovih dejanjih in ne po tem, kdo je veren , kdo je dal ali ni otroka k verouku, h krstu…itd.
Srečno!

Osebno nimam cisto nic proti veri ali vernikom. Sama sva se pac odlocila, da otroka ne bova krstila in mislim, da je s tem nisva za nic prikrajsala. Vero imas ali pa je nimas. Zato ni treba hoditi v cerkev, saj Bog je povsod in pred njim smo vsi enaki. Molimo in pozitivno delujemo lahko tudi izven cerkve.

Nikoli nisem nikomur pamet solila v smislu, zakaj pa hodite v cerkev, zakaj vasi otroci,……. To je osebna odlocitev in jaz to spostujem.

Moram pa dodati, da sem s strani vernih ljudi veckrat dozivela kritiko na racun nasega neudejstvovanja v cerkvenih dejavnostih. Da to ni dobra vzgoja, da otrok mora biti krscen, da kaksni ljudje pa smo,…… In razno vsiljevanje svojih pogledov.

Zivi in pusti ziveti. Prevec krvi je bilo prelite zaradi vere in prevec gorja storjenega.