Kuhanje fižola v zrnju
Solim ga šele takrat, ko zavre (sicer se bolj razkuha), kuha se pa zelo odvisno od vrste in še posebej od starosti, zato ga med kuhanjem začnem približno čez pol ure poskušat – vzameš enega ven in vanj pihneš, če se kožica takoj odlušči in odviha, je dovolj kuhan, lahko ga pa kar enostavno poješ Čim je kuhan, ga dam na hladno, pozimi ven na mraz, poleti v umivalnik z mrzlo vodo, ker se sicer kuha še naprej. Za boljši okus in proti napenjanju dodam v lonec lovorjev list in malo šatraja.
Zdaj si me pa res pošteno nasmejala. Fižol kuham 1x tedensko že kakih 30 let, ampak res še nikoli nisem pihala vanj, niti za kaj takega še nisem slišala. Ko imam občutek, da bi lahko bil kuhan, ga poskusim in to je to. Da pa se še naprej kuha, ko ga odstaviš z ognja, pa tudi prvič slišim. Jaz ga dam kuhat vedno 1 kg in ko je kuhan ga približno polovico odbašem, da ga imam še za solato ali “restan” v naslednjih dneh. Iz ostale polovice, ki ostane v loncu pa naredim juho.
Aja, fižol pa se soli vedno proti koncu, ko je fižol že kuhan, vsaj tako učijo tudi stare kuharske knjige.
Pa dober tek, ker fižol je res zakon.
Kot gojitelj fižola (vsako leto 150 prekel, pri vsak vsadim 3 X 8 fižolov) naj dodam še tole:
Nisi napisala, a je fižol domač, torej z vrta, ali je trgovinski (imam občutek, kadar ga zagledam v trgovini, da so strgali kakšne 50 let stare zaboje s fižolom, tako zanič je videti).
Domač se skuha hitro. Tudi jaz poznam finto s pihanjem. In domač je dober, da ne rabiš ničesar dodajati (špeh npr.).
Oni, trgovinski, se pa lahko kuha ure in ure, doda marsikaj, pa je še vedno zanič.