Kupim shar pei ali mopsa
Dovoliš, da si malo sposodim tvojo temo? Jaz iščem rodovniškega jorkširskega terierja, samčka. In imam občutek, da jih sploh ne prodajajo. Ker nikjer ni nobenega. Ima kdo jorkija, pozna kakšnega dobrega vzreditelja?
za žogco
http://www.mojpes.net/forum/index.php/board,272.0.html%5B/quote%5D
Hvala.
Izkazalo se je, da si samo pokazala, da imam prav.
http://www.mojpes.net/modules/legla/index.php?storytopic=265&storynum=10
Nikjer ni nobenega.
Kako je tale luštkan … http://i96.photobucket.com/albums/l173/malayorkica/bebe/100_0266.gif
če izbiraš med tema dvema, definitivno mopsa! šarpeji so žleht in imajo neprimerno več zdravstvenih težav, kot mopsi. poleg tega so mopsi bistveno bolj prijazni, tudi do otrok. v svoji 10-letni veterinarski karieri zelo redko srečala hudobnega mopsa, pred šarpeji pa si vsi križamo – tako po zdravstveni plati, kot po karakterni.
menis se tud zdi zabavno da izbiraš na videz psa ne pa na karakter
pa za kometar da mopsi ne marajo otrok ,to je laž …poznam jih kar nekaj in en mi leži pri nogah ….
to je zlati kuža ,pravi družinski pes za ljudi ,ki se jim ne da veliko sprehajati psa,otroke naravnost obožuje ,če se jih naveliča se sam vmakne
edini problem je da so lahko otroci nevarni njemu ,ker je to le majhen kuža in ne igrača (samo to velja za vse pasme ,ne sam za mopse)
tudi kar se bolezni in nege tiče …
če maš psa z dobrim rodovnikom in iz dobre psarne se nimaš kaj bati …rabi pa ta pes kar nekaj nege in navadit se moraš da maš povsod po stanovanju dlake …
cena teh psov so pa sledeče …v sloveniji je redovniški od 700 euro dalje (sam v tej psarni ga jaz ne bi niti zastonj) pa od 1200 euro naprej za res dobrega in zdravega(in seveda vse cene vmes:))
drugače pa poišči telefon od kluba za male pasme in kliči ,ti bo točno povedala kje imajo legla in kje jih predvidevajo
veliko sreče pri izbiri in ne šparajte na vašem noven članu že na začetku:)
za žogco
http://www.mojpes.net/forum/index.php/board,272.0.html%5B/quote%5D
Hvala.
Izkazalo se je, da si samo pokazala, da imam prav.
http://www.mojpes.net/modules/legla/index.php?storytopic=265&storynum=10
Nikjer ni nobenega.
Kako je tale luštkan … http://i96.photobucket.com/albums/l173/malayorkica/bebe/100_0266.gif%5B/quote%5D
Žogca, na temle linku, ki ti ga je dala katra:
imaš eno vzrediteljico yorkshirjev iz Slovenije, ki jo lahko kontaktiraš, morda pozna še koga iz Slovenije, ki načrtuje leglo (sicer pa bi te podatke morali imeti na KZS), morda pa pozna tudi koga iz tujine – svetujem ti, da se pri nabavi psa ne zapiraš v naše meje.
Še prej pa – spoznavanje pasme. Nekaj o yorkshirjih, npr.:
Pa tule je tudi ena gospa, ki ima z njimi cel kup dragocenih izkušenj:
Poveži se s pesjanarji, na kakršen koli način (lahko npr. začneš na forumu mojpes.net, mojpes.com, pesjanar.si), ali pa ti dve gospe, ki sem ti jih navedla zgoraj, ali pa lastniki yorkijev (pazi samo, ker jih je na forumih veliko zelo mladih, da ti ne bodo prodajali kakšnih bučk …) … pa boš dobila mnogo dragocenih informacij iz prve roke.
Žogca, ni za kaj 
Res pa ti na srce polagam: najprej se dobro dobro informiraj in pripravi pogoje (tisto varstvo z mamo – če se boš povezala s pesjanarji, lahko najdeš odlično in zanesljivo varstvo tudi mimo mame … samo v premislek, da ne boš mislila, kako moraš biti odvisna od nekoga, od katerega ne želiš biti.)
Pa seveda – rodovnik. Pozanimaj se o standardu pasme (Mednarodna kinološka zveza – FCI: ), fino je, če poiščeš informacije, kakšni psi prihajajo od posameznih vzrediteljev (npr. v Evropi) … Preverjanje prednikov je namreč bistveno pri pasmah. Če boš našla samo eno, dve vzrediteljici v Sloveniji – daj poišči še zunaj kakšnega, res (saj Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska niso tako daleč …). Oziroma naveži čimveč kontaktov z njimi. Tudi med vzreditelji rodovniških psov se namreč najdejo cvetke, ki ne poskrbijo za potrebne stvari. Pozanimaj se, če pasma pri vzreji rabi kakšne preglede (ne vem za yt, nekateri večji psi recimo rabijo za pridobitev vzrejnega dovoljenja izvide kolkov, drugi spet test PRA – nekaj v zvezi z očmi (slepoto), in podobno). Pa pse nujno pojdi pogledat v živo, tako legla kot že odrasle pse (lahko trenutno tudi brez legla). Da vidiš, kako to izpade v praksi. Čimveč takih prilik skušaj najti in čimveč sprašuj – tako vzreditelje kot lastnike. Tule sem celo našla forum ljubiteljev terierjev in na njem je seznam vprašanj, ki jih je dobro postaviti vzreditelju:
– ta seznam je povzet iz knjige Psi za telebane, ki ti jo toplo toplo priporočam še pred nabavo kateregakoli psa (lahko se oglasiš tudi na mejl katjusin_predal@email.si, imam eno viška). V kakšnem kinooškem društvu blizu vprašaj, če poznajo kakega lastnika yt, pa še z njim naveži stik, da boš videla, kako imajo lahko različni lastniki tudi pri eni pasmi lahko kar različne pse :-)))
Pa pozanimaj se o vzgoji, prav yt ti lahko hitro zraste čez glavo, niti ne tako metaforično (še posebej v bloku bi znalo biti problematično, ker je lahko menda kar glasen …)
In tako dalje. To nabiranje informacij velja itak za vsako pasmo oziroma za pse nasploh. Boš videla, da boš uživala skoraj tako, kot da psa že imaš Pa ko ga boš na koncu dobila, boš na življenje z njim veliko bolje pripravljena.
V bistvu pišem tole tudi zaradi avtorice teme – prav enako velja za vas, ki bi nabavili “shar peia ali mopsa”. To sta dve tako različni pasmi, da res pazite, da se boste dobro dobro informirali. Podobni linki, ki sem jih dala, obstajajo tudi za vse druge pasme, samo malo spretnosti pri iskanju je treba.
LP in veliko veselja
Žogca, ni za kaj
Res pa ti na srce polagam: najprej se dobro dobro informiraj in pripravi pogoje (tisto varstvo z mamo – če se boš povezala s pesjanarji, lahko najdeš odlično in zanesljivo varstvo tudi mimo mame … samo v premislek, da ne boš mislila, kako moraš biti odvisna od nekoga, od katerega ne želiš biti.)
Pa seveda – rodovnik. Pozanimaj se o standardu pasme (Mednarodna kinološka zveza – FCI: ), fino je, če poiščeš informacije, kakšni psi prihajajo od posameznih vzrediteljev (npr. v Evropi) … Preverjanje prednikov je namreč bistveno pri pasmah. Če boš našla samo eno, dve vzrediteljici v Sloveniji – daj poišči še zunaj kakšnega, res (saj Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska niso tako daleč …). Oziroma naveži čimveč kontaktov z njimi. Tudi med vzreditelji rodovniških psov se namreč najdejo cvetke, ki ne poskrbijo za potrebne stvari. Pozanimaj se, če pasma pri vzreji rabi kakšne preglede (ne vem za yt, nekateri večji psi recimo rabijo za pridobitev vzrejnega dovoljenja izvide kolkov, drugi spet test PRA – nekaj v zvezi z očmi (slepoto), in podobno). Pa pse nujno pojdi pogledat v živo, tako legla kot že odrasle pse (lahko trenutno tudi brez legla). Da vidiš, kako to izpade v praksi. Čimveč takih prilik skušaj najti in čimveč sprašuj – tako vzreditelje kot lastnike. Tule sem celo našla forum ljubiteljev terierjev in na njem je seznam vprašanj, ki jih je dobro postaviti vzreditelju:
– ta seznam je povzet iz knjige Psi za telebane, ki ti jo toplo toplo priporočam še pred nabavo kateregakoli psa (lahko se oglasiš tudi na mejl katjusin_predal@email.si, imam eno viška). Vzreditelje najdeš na netu, na razstavah, … Izogibaj se vsakomur, ki ti ponuja psa brez rodovnika ali pa katerega “starši imajo rodovnik, mladič pa ne, ker …” (vstavi po želji: “ne bo za razstave” (btw rodovnik ni namenjen razstavam, ampak ohranjanju pasme prek sledenja prednikom), “nam list papirja nič ne pomeni” (glej prejšni oklepaj, to ni “list papirja”), “je bil osmi v leglu” (to že več let ne drži, VSI psi v leglu dobijo rodovnik, če imata rodovniška starša opravljen vzrejni pregled) itd. SKratka, ne nasedat, ker ne boš dobila tega, kar iščeš (če ti je vseeno za pasmo, pa pod pod noge v zavetišče :).
V kakšnem kinološkem društvu blizu vprašaj, če poznajo kakega lastnika yt, pa še z njim naveži stik, da boš videla, kako imajo lahko različni lastniki tudi pri eni pasmi lahko kar različne pse :-))) Lahko pa jih spoznaš tudi prek omenjenih forumov, pa našla sem še enega za maltežane, ki so te tudi zanimali:
Pa Slovenski klub za pritlikave pasme, ga. Marija Ferlež ti bo zagotovo vedela povedati veliko o maltežanih in leglih:
Tega je na netu malo morje, tako da lahko tudi sama poiščeš, bodi le dovolj kritična, da boš informacije sfilitrirala, najdeš tudi ogromno neumnosti.
Aja in seveda – pri vzrediteljih bodi pripravljena, da te bodo dodobra izprašali o tebi in o tvojih pogojih za psa; da se ne boš čutila ogroženo: to je eden izmed kazalcev, ali je vzreditelj dober ali ne. v trikotniku ti-vzreditelj-pes je pes najšibkejši člen in dober vzreditelj bo naredil vse, da ga bo zaščitil. Dober vzreditelj ti bo stal ob strani tudi po prodaji (pravzaprav do konca) in pogosto še dlje. Evo tule je recimo mnogo o tem, kako izbrati dobrega vzreditelja:
Pa tole si preberi – kako kupimo psa:
Pa pozanimaj se o vzgoji, prav yt ti lahko hitro zraste čez glavo, niti ne tako metaforično (še posebej v bloku bi znalo biti problematično, ker je lahko menda kar glasen …)
In tako dalje. To nabiranje informacij velja itak za vsako pasmo oziroma za pse nasploh. Boš videla, da boš uživala skoraj tako, kot da psa že imaš Pa ko ga boš na koncu dobila, boš na življenje z njim veliko bolje pripravljena.
Sem se malo razpisala, ker imaš v bistvu (glede na debato od zadnjič) res zelo dobre pogoje za psa, pa je mogoče fino, da pogledaš z vseh zornih kotov, kaj to pomeni – da se ne bi zafrknila in prehitro nabavila nečesa, česar ne boš mogla prenašati vseh naslednjih ca 15 let, kolikor pes, v dobrem in slabem, zahteva
Tole pišem tudi zaradi avtorice teme – prav enako velja za vas, ki bi nabavili “shar peia ali mopsa”. To sta dve tako različni pasmi, da res pazite, da se boste dobro dobro informirali oziroma vprašajte se, na čem sploh temelji vaša izbira (če samo na videzu, ne bo dobro). Podobni linki, ki sem jih dala, obstajajo tudi za vse druge pasme, samo malo spretnosti pri iskanju je treba.
LP in veliko veselja
Ni za kaj Pikola, zdajle sem imela cel spis o tem, kaj bi ti še prav prišlo pri nakupu in zbiranju info o vzrediteljih, leglih ipd., pa ga je požrlo, z linki vred. Da zdajle ne dolgovezim, če boš še rabila pomoč pri iskanju info, se oglasi na mejl, katjusin_predal@email.si. Vzemi si čas, res, ne se zaletet
LP
Brez skrbi, ne bom se zaletela. Četudi bi se hotela, se ne bi mogla. Ker me mama drži na štriku z izsiljevanjem glede tega, ali bo kužata pazila, če bom kdaj morala kam iti, če bom zbolela. Vsekakor pa vem, da če hitiš, se lahko narobe odločiš in potem poti nazaj ni več. Muca sem čakala pol leta, ampak se je splačalo, ker sem dobila najlepšega, najpametnejšega in najbolj ljubečega muca, kar je kdaj živel na tem svetu. Petnajst let nepopisne sreče sem imela z njim. Hvala ti za svoj naslov, si ga bom shranila in se ti gotovo oglasim.
Hoj Žogica!
V Sloveniji boš težko dobila dobrega yorkija zato je najbolje, da se poleg prebiranaja in debatiranja na mojpes.net-u podaš na razstavo in tam malo povprašaš.
Kot kuge se izogibaj strička iz Celja in fantov iz Mislinje, kateri ti lahko zrihta kateregakoli psa z rodovnikom ali pa brez!
Odpravila se bom na razstavo v Celje, brez dvoma. Hvala za opozorilo. Ne želim imeti opravka z nobenimi preprodajalci in zaslužkarji raznih vrst. In na fore, saj je isti, kot bi imel rodovnik, samo nima papirja in ti ga zato damo toliko ceneje, tudi ne mislim padati. Želim vedeti, kaj kupujem. Da ne bo pomote, nič nimam proti mešančkom, nadvse so mi ljubki in enega trenutno vsak dan sprehajam, ampak če kupim jorkija, hočem jorkija s papirji. In želim obiskati vzreditelje, videti mamo, videti, kako je poskrbeljeno za mladičke. In tisti vzreditelji, ki imajo kužke res radi, mi bodo to brez težav tudi omogočili. Vem, kako je bilo, ko sem kupovala muca. Videla sem starše, videla sem vse mladičke, lahko sem se prišla igrat z njim, celo en mesec dlje so mi ga čuvali, ker sem šla na potovanje. Vse zelo fer in zelo pošteno. Denar ni ovira, dam tudi nekaj sto evrov več kot je cena, ampak želim pa, da me nihče ne nateguje. Ampak želim pa kužka od ljudi, ki imajo kužke res radi.
Najprej naj povem, da nakupna cena psa ni nič v primerjavi s stroški, ki jih boste imeli s psom pozneje. Za šar peja, če je zdrav, so mesečni stroški hrane, priboljškov in še kakih “razvad” hitro blizu 80 evrov. Vsak pes pa lahko seveda zboli, tam pa se pravi stroški šele začnejo.
Nad takimi mnenji sem vedno navdušena: Šar peji so žleht! Pa grizejo! Pa nič ne ubogajo! Pa še ves čas so bolani. Otroke bi pojedli s kožo in kostmi. Mogoče imam samo jaz tako srečo, ampak jih poznam kar nekaj, pa niti eden izmed njih ne ustreza opisu. Pes je tak kot lastnik oziroma tak, kot ga lastnik vzgoji. Vsak pes ima svoj karakter, ampak noben pes ni podedoval žlehtnobe – to je človeška lastnost.
Sem opazila, da se veterinarji ogibajo šar pejev. Nevednost pač. Ne gre jim zameriti. Imajo pač velike zobe in močan ugriz, kar pa ne pomeni, da vsak šar pej komaj čaka, da bi koga ugriznil. Mojemu bi lahko roko v gobec tiščali, pa ne bi bilo nič – preverjeno.
Še ena zgrešena misel, ki jo zelo pogosto slišim, je, da imajo šar peji zdravstvene težave z gubami. Kako že? Težave se pojavijo, če lastniki svojega psa higiensko zanemarjajo. Tam, kjer koža ne diha, je seveda idealno za leglo gljivic in podobne zalege. Res pa je, da se pri šar pejih različne zdravstvene težave najpogosteje pokažejo na koži (ne med gubami). Izvor bolezni je lahko popolnoma drugje.
Ne morem iti mimo izjave, ki namiguje, da šar peji niso najbolj prijazni do otrok. To je daleč od resnice. Tako kot vsak drug pes bo tudi šar pej otroka vzel za svojega, če ga bo lastnik tako učil. Če pa bo psa od otrok odrival, bo pes seveda razumel, da je otrok nekaj slabega, nezaželenega. Šar peji imajo zelo visok prag bolečine, zato je še manj verjetno, da bi se ob malo bolj grobem otroškem prijemu kakor koli branil.
Menim, da se je pred nakupom katere koli pasme najbolje posvetovati tudi s kakšnim lastnikom, ki vam lahko iz prve roke pove, kakšne izkušnje ima.
