Osebno menim, da gre tukaj za moške, ki so “podrejeni” svojim partnerkah, torej copatlni brez hrbtenice. Bodisi so se vdali v “usodo”; da imajo mir pred najedanjem in dodatnim “rihtanjem” svojih partnerk, pustijo da jim kupujejo tudi oblačila. Ker jim je za ljubi mir vseeno.

Mojemu, oziroma nama pa ni vseeno, ker znava tudi iz nakupovanja oblačil in obutve naredit prijeten dan, ki ga izkoristiva v celoti tudi samo zase 🙂
Z možem vedno skupaj kupujeva oblačila, greva tudi vsak po svoje na tisti dan šopinga ( v kakšnem outletu v Italiji, Avstriji, Nemčiji naprimer, da obdelava vse v čimkrajšem času), pa nakupiva, si tudi svetujeva vmes med pomerjanjem in kombiniranjem, to počneva še od takrat, ko nisva bila še poročena, kot fant in dekle. Nikoi pa jaz naprimer ne kupujem zanj – sploh pa ne srajc, kravat – ker ima poseben okus in tudi dobro sam kombinira. Jaz a druge stvari naprimer.

Ko sva bila še mlajša, sva vedno kupovala sama zase,nikoli nama niso starši izbirali. samostojno. in morda tudi iz tega to izvira. nikoli naju ni glede oblačenja “rihtal”, komandiral in uniformiral nekdo od drugih.

Ne. Ker če bi mi on nabavljal ne bi bila za med ljudi 🙂 Mi kupi spodnje perilo in še kaj bolj za njegove oči.
Saj je odveč nakupovanje a si naredim izlet in grem npr. potem ali prej še kaj si pogledat itd. Mi je recimo fajn, če ni gneče, potem še kaj najdem.

Se raje v zemljo zakopljem.

Ravno zato ne razumem, kako nekateri dedci sploh dovolijo, da jih babe na tak in podoben način kastrirajo.

Se raje v zemljo zakopljem.

Ravno zato ne razumem, kako nekateri dedci sploh dovolijo, da jih babe na tak in podoben način kastrirajo.[/quote]

Me veseli, da vas nekaj tako razmišlja.
Sem se bala, da bom večno samska, ker dedca, ki mu je treba cote kupovat pa res ne bi mogla imet za partnerja. Se mi zdi, da če za partnerja skrbiš kot mama za otroka, da vsaka želja po spolnosti takoj izgine.

A imam prav, da je to značilno za bolj starejše pare, da ženska moškemu kupuje oblačila?
Pri mlajših se mi zdi redkost?
Zato me je ta moj mladi kolega presenetil, sem mislila, da je to bolj za starejše značilno.

Ne, to je značilno za “bossy” ženske – če to počne že kot mlada svojemu mlademu parnerju, pa še toliko slabše.

Midva sva v zakonski zvezi 17 let, torej že bolj “stara zakonca”, a v srednjih užitkarskih letih, pa nikoli on meni ne kupuje in ne nosi niti domov po par škatel čevljev na probo, kot slišim, da to dela nekdo, niti jaz zanj ne. in tudi imava dogovor, da dokler bova mobilna, bova iz vsakršnega nakupovanja naredila zabavo v užitek obema, ne pa neko nujno zlo.

Nekaterim je pač kupovanje oblačil in obutve v kasnejših letih skupnega življenja nujno zlo, kot verjetno še marsikaj drugega…..