Jeste samo ekološko hrano ali ne?

Ne kupujem bio in eko, kot tudi ne slovensko.Je predrago.
Razlike pa nobene.

Sem še vedno mal skeptična do vsega, ko gre za rastavo eko v trgovinah. Tudi na tržnicah so ugotavljali, da ni ravno bse res, kar naj bi prodajali.
Tržnice imam itak predaleč, kmete še bolj, tko da pač kupim, kar se mi zalušta in če ni cena previsoka v nebo. Tako da ne gledam al je res eko al ni.

Ta članek je sicer mal starejši, kakšen procent je verjetno izboljšanja, spet pa ne toliko, da bi sto procentno verjeli.
https://novice.svet24.si/clanek/zdravje/53aeb7d5e2ca7/ni-vse-eko-kar-se-tako-oglasuje

Vprašanje teme je tore ali plačujete davek na bedake. Ne vsi, jaz ga ne, “fensi zdarvo ozaveščene babe ga pa zagotovo”, potem se pa ista usekanka pritožuje nad preveč embalaže, ko mora kupit dvajset različnih “eko in supe živilc naenkrat”, seveda vsako po en kos.

Kar ne pridelamdoma, to je pa mogoče četrtina celotne porabe na leto, kupim v skupnostnem naročanju. Ponavadi pri Zelenem krogu. Mogoče malenkost dražje kot v trgovini, ampak super kvaliteta. Pa še nekaj kmetov osebno poznam in verjamem.

Bio je nateg. Če že kupujem špricano, kupujem najcenejše. Kupujem direkt od kitajskega, poljskega in bolgarskega kmeta.

Predvsem zaradi otrok: v prodajanici eko hrane na eni od kmetij v Lj in na Nakupujmoskupaj.si pa nekaj malega eko tudi v Hoferj-ju. Ko sta bila manjsa in smo potrebovali eko SZ na kos sem velikokrat zavila tudi v Kalcka in Vitacare.

Jaz kupujem, ne izključno, ampak, če se mi zdi cena OK, potem kupim. Kupujem tudi v skupinskem naračanju. Še vedno je bolje kot konvencionalno pridelano. Jaz kmetom, ki imajo bio/eko certifikat načeloma verjamem, nekaj jih tudi osebno poznam. Poznam pa tudi postopke, skozi katere morajo iti, da pridobijo certifikat. In če je za pridobitev certifikata potrebnih več let in kar nekaj denarja, ga lahko izgubijo praktično čez noč in ves njihov trud gre v nič.

Ne zaupam pa tistim, ki certifikata nimajo in prodajajo bio.

Zgornji članek je pa tipičen članek, ki ga je napisali trač novinarka, ki sicer obvlada svoje delo, o kmetijstvu in bio certifikatih pa ravno nima pojma, kar je vidno iz članka. Članek je pisan za svet 24, ki je daleč najbolj senzacionalističen medij pri nas. V njem ni ene strokovno oz. z referencami podkrepljene trditve, ampak samo stavki, domneva se, poznavalci pravijo … poleg tega v članku meša bio izdelke in konvencionalno pridelane.

Bio certifikati so dokaj zanesljivi. Hrana s temi certifikati tako uvožena kot domača, je večkrat in temeljiteje pregledana kot konvencionalno pridelana.

Bio tudi ne pomeni, brez špricanja, so pa škropiva, ki se lahko uporabljajo točno določena in njihova izbira ni ravno velika. Za razliko pri konvencionalni pridelavi, ko lahko uporabiš vse kar ni prepovedano.

Zakaj bi drago kupoval bio nateg, če lahko ceneje kupim pravo kemijo? Kemično solato poplakneš s par domačimi sadjevčki, da se strup nevtralizira, pa je.

Ja, kupujem. V hoferju, sparu, lidlu in preko skupinskega narocanja. Bio certifikatu zaupam ker vem da imajo strogo kontrolo. “Domace”, trznica, pri kmetu… je cisto nekaj drugega. Tam ni nobene kontrole in gre res na zaupanje. Zal ne poznam nobenega kmeta tako dobro, da bi mu verjela.

Priti do certifikata je zelo dolgotrajen (nesteto preverb) in drag postopek. Pravtako so podvrzeni konstantnim inspekcijam in ena sama ”napaka” bi jih ogromno stala (kazen, odvzem certifikata, adijo vlozek, zaupanje) tko da ne najdes bedaka, ki bi zastrupljeno oz SZ polno strupov prodajal pod eko/bio. Zelo zarukani in nerazgledani so tisti copy paste-ovci,ki blejajo, da je vse nateg samo zato ker so preleni in preskrti, da bi se s tako nabavko ukvarjali. Se pa strinjam, da je v IT (in na kitajskem recimo) prisotna zivilska mafija,ki pa printa certifikate po tekocem traku in tujci pri nas niso podvrzeni kontrolam. Na vsake par let kaksni nakljucni od samega trgovca pa se to potem pomete pod kontrolo. Zato eko/bio DA . Poreklo: Slovenija in Avstrija.

Bio eko vam jeseni leži povsod, le pobrati je treba.
Sadna drevesa so povsod prepolna. Sprehodite se okoli in pobirajte.

Bio eko je ob cesti, kjer vidite table od kmetij KROMPIR, ZELJE, ČEBULA, BUČE. Le da zraven ne boste dobili nalimanega certifikate in zavite plastike.

Iz trgovskih verig se pa s svojo bio eko robo odpeljete v dizlih, v oblekcah našpricane z deoti in laki, v sevanju od telefonov in elektronskih naprav. In tisto vašo bio eko pospravite v posodo, pomito v detergentih.

Če že kupujete bio eko, potem to še jejte v bio eko okolju s certifikatom.

V skorumpirani državi, kjer vsak nateguje vsakogar, kjer inšpektorji nimajo pristojnosti za nič, kjer so vsi podkupljeni, bom jaz zaupal ponarejenim certifikatom in v poštenost prodajalcev, lepo vas prosim.

Hvala bogu da ima mama velik vrt. In zelenjave ne kupujem.
Drugače bi najbrž kupovala bio, ali bi se zmenila pri kakem kmetu.
Je res problem tale bio, tudi jaz sem skepticna, tako da res, ni ga čez svojo zelenjavo.

Kolikor jaz vidim kmete, polivajo in škropijo kot obsedeni. Njive zalivajo s svinjarijo iz greznic, da cela vas smrdi ko kuga, zato od njih ne kupujem ničesar.

Draga moja. Bio ne obstaja, je sam ena izmisljena beseda v današnjem svetu, ki si si jo izmislili in nam lahko drugačno kemično hrano prodajajo. Vsa hrana pa naj bo še tako Bio vsebuje kemijo. In ta Bio kako Bio je izgovor, da služijo. Če že lahko razgljabljamo o Bio potem, je Bio to. Bio je to kjer imaš ti kos zemlje nekje daleč od usega na samem osamljenem naravnem tererenu nekje ker v krogu nekaj 10 km ni žive duše in kjer ti čisto nič ne zaliva ne spricas itd itd. Samo posadi in naj narava naredi svoje. To je Bio kjer ni žive duše blizu. Od 10 solat ti bosta dve ostali. Pejt tako rekoč nekam bogu iza nagu pa tam posadi vrt. Pa boš imela Bio. Ne pa to stanje v trgovini kao Bio….

Ne kupujem BIO načrtno, kupim kar mi diši. Če sadje nima vonja po sadju, ga ne kupim.

Hvala bogu imam mama vrt. Potem pa pogledaš živi v hiši kjer je ussko jutro in vsak popoldan stoječa vec km kolona vozil guzva za znoret takoj ob cesti itd itd. To je res super…. Če hočete bilo najemite kos zemlje recimo tam v hribih in delate bio

Kakšen bio neki. Po mednarodnih raziskavah se v Sloveniji nadpovprečno kemija uporablja. Zemlja je tako kontaminirana, da bi si opomogla šele čez nekaj desetletij, če bi od danes naprej popolnoma opustili fitofarmacevtska sredstva.

Najboljša zelenjava – tista od pamtiveka – zraste na dreku.

Naši pradedje so ves drek od hiše – svojega iz na štrbunk sekreta, prašičjega, kurjega in kravjega iz hleva zvozili direkt na njivo.

Na dreku je zraslo vse najboljše, kar so pridelali.

Se ena gor zgraža, da ne kupuje pri kmetih, ker vozijo drek na njivo. A je to ista, ki ji njen otrok nariše roza kravo?

Evo, to ti je bio eko iz pamtiveka. Iz riti v usta. Tako se živi edino pravo bio eko. Iz riti na njivo, z njive v usta, pa v rit in iz riti na njivo.

sej ni problem samo to “zalivanje” … problem je tudi to, ker posadijo samo koruzo, krompir in zelje … prodajajo pa vse … od korenja, cvetače, brokolija, paradajza itd. včasih so dokupovali na veletržnicah, zdaj imajo verjetno druge kanale ..
tisto kar jaz dokupim ima včasih certifikat, včasih pa ne, ampak tržnic se izogibam, ker vem kakšna je zelenjava, ki zraste brez “dodatkov” … na tržnicah jo redko vidiš. vem pa tudi kakšni lisjaki so kmetje 🙂

Aha, samo problem je v tem, da je tisti drek iz greznic pomešan z odplakami pralnih strojev, raznoraznih detergentov, sredstev za razmaščevanje cevi … Dober tek, pametnjakovič.

Jebiga, tudo večina kmetov ima polja in nasade ob AC prometnih lokalnih cestah, kjer je še dodatno požegano z vsemi izpuhi in svinjarijo tranzita mimo….

Kupim sadje in zelenjavo, ki ima “vonj po sadju in zelenjavi”.

Torej, kaj mi nuca eko in bio jabolko, ko pa ko ga povohaš pri peclju ali muhi, nima tistega tipičnega vonja po pravi “jabki “……

Ali pa peteršilj, paradižnik napirmer: ogromna razlika v vonju med gojenim v rasrtlinjaku pod plastiko v hidrokulturi in kokosovih vlaknih in tistim v zemlji….

Jaz povoham. Če mi ne diši tako kot pred 30imi leti z vrta moje mladosti, ne kupim.

Sem živela v kmečkem okolju in ne razumem, kako ste še vedno tako naivni, da mislite, da tisto, kar je od kmeta, je pa vse ok. Če osebno ne poznam kmetije, ne kupujem.
Pa grem na tržnico, vse dražje kot v trgovini, roba pa nič boljša.
Tako da ne … ne kupujem bio … razen če ima res certifikat eko (slovenski), ker vem, da do tega ni lahko priti in da ga lahko hitro izgubijo. Pa če je cena ne še enkrat višja, ker tega si enostavno ne morem privoščiti.