Kvaliteten tip

Saj to. Mene težko kdorkoli prepriča, da ženski, sploh taki, ki si z nekom ustvari družino, lepega dne, iz ljubega miru in dolgočasja, ki ga ima v idealnem partnerskem odnosu in idealnem družinskem življenju, kjer je deležna vse pozornosti in mnogoterih razvajanj, pade na misel ljubimec. Pa čisto vseeno ali je mlajši ali starejši, samski ali vezan. Če ženska prej ni bila tip osebe za odprto razmerje in izvenzakonske urice v dvoje, potem ne bo kar šla, ker je tip predober, prepošten, jo preveč razvaja ipd.

Izkušena ženska bo kvečjemu znala povedat, da so to klasični izgovori moških:
a) tistih, ki so vezani in si iščejo ljubico (mogoče dodajo zraven še, da se “že ločujejo”), žena je na sploh grozna, noče seksat, kar naprej je tečna, ne pere in ne kuha, itd.
b) ločenih, ki so ostali sami in jih nobena ne povoha, zato začnejo napletat, kako so bili dobri in super, imeli so nehvaležno ženo, ki ga je varala, oni so pa v ljubezni razočarani in ranjeni reveži, ki potrebujejo “reševanje”

:))))))) hahahaha. Milijonkrat slišano :)))))

Jaz osebno poznam moske in tudi zenske
ki se spremenijo, ko pridejo v zrela leta.Te so ponavadi, taki ki imajo ze prej tezave s samopodobo. Pri takih se pojavi zelja po samopotrditvi, ki je ponavadi to, da si omislijo mlajsega ljubimca/ko.
Enostavno se dosti parov ne razvija istocasno in v isto smer.V bistvu sem cedalje bolj mnenja, da je monogamnost precenjena in da bi se v razlicnih obdobjih zivljenja, odlocili za drugacnega partnerja.Zase sem prepricana.

Če res poznaš ženske, bi lahko vedela, da nismo vse ku*be 😉

Da pa pride nekdo v neko fazo v zivljenju, ko preprosto ni kos spremembam in ga odnese nekam, pa se ti ne zdi mozno? Morda si preprosto premlad/a, da bi na to pomislil/a.[/quote]

Hm, mogoče bo čudno napisano, niti ne vem kako in kje naj začnem, da bo razumljivo. Poznam nekaj parov, kjer je žensko “odneslo” stran k ljubimcu, pa vsi so že imeli otroke (pari, ljubimci so bili vsi samski, v bistvu). Prevarani mož je bil v vseh primerih – po nekih občih kriterijih – v redu, nič nasilja, alkohola, dobro situiran, služba, tudi dobrega izgleda, športen itd. Se je pa to zgodilo ali v času, ko je zamenjal službo in se moral na novo dokazovati na novem delovnem mestu ali so gradili hišo in je bil po cele dneve odsoten, ker je bil tam ali pa ob delu zaključeval študij. Pač, nek razlog je bil, pa čeprav banalen kot je začasno pomanjkanje pozornosti zaradi truda za izboljšanje položaja družine in potem so to pozornost poiskale pri ljubimcu. Zato pravim, da je meni nerazumljivo, da bi bilo pa čisto vse v redu, kot običajno in je človek kar šel; tak občutek namreč imam pri EPP-ju svezelocenega.[/quote]

EPP – hahahah! Dobra! Znaš špiknit v pravo točko.
Saj sem napisal, da je imela občutek, da jo zanemarjam. Na žalost je bilo tako, da je bilo treba plačat kredite pa druge stroške, vključno z njenimi lepotilnimi stroški tudi in če sem kdaj prišel ob 18:00 domov je bilo to zanjo že zanemarjanje. Saj sva imela vmes tudi pogovore o tem, kako reč obrnit pa niso dali nobenih rezultatov. Zakaj? Ker se pač ni želela bolj angažirat.
Stvar osebne integritete, intelekta in logike pa je kako to miselno predelaš in premisliš kaj in koliko ti pomeni družina, partner in kako ti bo potem, ko boš partnerja zapustila. Bo bolje, morda ne bo? Včasih je pač potrebno stisnit zobe in malo potrpet. Jaz sem to znal, ker sem to vedenje prinesel od doma. Ona pa žal ne… Ponavadi gre za malenkosti, ki prevagajo pri odločitvi in večina zunanjih opazovalcev tega ne razume, dokler se to njim ne zgodi. Meni je bilo kristalno jasno kam spadam, kje so moje prioritete.

To, da se par celo zivljenje skladno razvija v podobni smeri in ostaja vsestransko kompatibilen, je precej nerealno pricakovanje. In razlog, da vecina tako ali drugace izrazito uspesnih ljudi tezko ostane v prvem zakonu. Tudi Rugelj je stiri zamenjal. 😀
Po drugi strani pa vem, da se vecina, ko enkrat odraste, vec nikamor ne razvija in vec ali manj le odvegetira do smrti. No, dve salati z istega vrta pa res znata ostati kompatibilni 50 let. 😀

Izkušena ženska bo kvečjemu znala povedat, da so to klasični izgovori moških:
a) tistih, ki so vezani in si iščejo ljubico (mogoče dodajo zraven še, da se “že ločujejo”), žena je na sploh grozna, noče seksat, kar naprej je tečna, ne pere in ne kuha, itd.
b) ločenih, ki so ostali sami in jih nobena ne povoha, zato začnejo napletat, kako so bili dobri in super, imeli so nehvaležno ženo, ki ga je varala, oni so pa v ljubezni razočarani in ranjeni reveži, ki potrebujejo “reševanje”

:))))))) hahahaha. Milijonkrat slišano :)))))[/quote]

Preveč posplošuješ. Vsak primer je drugačen. Vedno so stvari, ki jih eden od partnerjev ne zmore predelat. Vprašanje je samo ali so to stvari, ki so bistvene za partnerski odnos ali ne.
Dokler se je človek sposoben prilagajat in to ne vpliva na njegovo psiho preslabo, je v odnosu vse vredu. Potem pa slej ko prej pride tudi do moteči reči, dogodkov in tu se prevesi vzdržnost odnosa. Vse skupaj je pa odvisno od psameznika in njegovega dojemanja odnosa…

A če bi tvoj imel izbiro/možnost/priložnost, bi te varal? Kako bi se potem počutila?
No, hvala bogu, da ne ohraniš dolgotrajnih vez z moškimi, da ne pride do te možnosti. 😉

hahahahaha :)))) jao bože, sem se nasmejala.
Stari, ti si pravi pravljičar. Reva si ne zna sama skuhat kave in naročit pri vulkanizerju novih gum? :)))))))) Jejhatana, no. Mislim, da jo bo glihkar konec, ko ji ti ne pomagaš pri teh zapletenih opravilih :)))))))[/quote]

Pravljico je imela prej, ko je moški vse namesto nje naredil in ji ni bilo potrebno premakniti palca na nogi in ničesar plačati.

Da pa pride nekdo v neko fazo v zivljenju, ko preprosto ni kos spremembam in ga odnese nekam, pa se ti ne zdi mozno? Morda si preprosto premlad/a, da bi na to pomislil/a.[/quote]

Hm, mogoče bo čudno napisano, niti ne vem kako in kje naj začnem, da bo razumljivo. Poznam nekaj parov, kjer je žensko “odneslo” stran k ljubimcu, pa vsi so že imeli otroke (pari, ljubimci so bili vsi samski, v bistvu). Prevarani mož je bil v vseh primerih – po nekih občih kriterijih – v redu, nič nasilja, alkohola, dobro situiran, služba, tudi dobrega izgleda, športen itd. Se je pa to zgodilo ali v času, ko je zamenjal službo in se moral na novo dokazovati na novem delovnem mestu ali so gradili hišo in je bil po cele dneve odsoten, ker je bil tam ali pa ob delu zaključeval študij. Pač, nek razlog je bil, pa čeprav banalen kot je začasno pomanjkanje pozornosti zaradi truda za izboljšanje položaja družine in potem so to pozornost poiskale pri ljubimcu. Zato pravim, da je meni nerazumljivo, da bi bilo pa čisto vse v redu, kot običajno in je človek kar šel; tak občutek namreč imam pri EPP-ju svezelocenega.[/quote]

Vedno ne, včasih je dovolj, da te žgečka tam na razpotju, kjer je srečujeta stegni. 😉

Zato je pa tako pomembna telesna navezanost oziroma skladnost – če ob nekom vsak dan občutiš telesno ugodje (pa ne govorim nujno o seksu, čeprav je ta potem tudi logična posledica tega ugodja), ponavadi uspešno prebrodiš tudi spremembe in razlike, da o kakih hujših udarcih usode sploh ne govorim. In zelo veliko ljudi to kemično plat zveze zanemarja – kar lahko vidiš tudi pri kriterijih, ki jih ljudje naštevajo glede partnerja.
Tole o dveh solatah je pa zelo posrečeno povedano. Ampak glej, če obema ustreza takšno vegetativno sobivanje, sta zmagala. Onadva sta srečna, tudi če ju ti vidiš samo kot dve glavi solate. Lahko si samo želimo, da bi bili tudi sami tako uspešni.
Če seveda ne govorimo o dveh, ki pač ostajata pod isto streho iz neke navade ali obupa, v resnici pa nista niti p od partnerjev.

A če bi tvoj imel izbiro/možnost/priložnost, bi te varal? Kako bi se potem počutila?
No, hvala bogu, da ne ohraniš dolgotrajnih vez z moškimi, da ne pride do te možnosti. ;)[/quote]

A ti si tista solata, o kateri govori DX?

Resno, po mojem sicer misliš, da si duhovit, ampak s takimi odgovori samo dokazuješ, da si rahlo tumpast, verjetno tudi nimaš smisla za humor in tvoje sposobnosti abstraktnega razmišljanja so zelo okrnjene. Predlagam, da greš na kuharski tečaj, ker ti je to edina rešitev.

kakšno bo na MON_u šele sedaj, ko je zunaj hladneje in bo padal dež ☺

Meni monogamnost kot taka, kot stanje v resni zvezi, ni ravno precenjena, ne zdi se mi pa absolutno pravilo. To, da si od prvega poljuba do smrti z eno in isto osebo, se mi pa zdi malo utopično. Jaz sem pa zase prepričana, da če bi me dali v eno preteklo obdobje s tedanjimi izkušnjami, istimi pogoji, pogledom na svet ipd., da bi si identičnega partnerja izbrala. Če bi me dali v preteklost s sedanjim “znanjem,” drugimi okoliščinami, pa bi si definitivno drugega.

Mislim, tako kot pri debati, ki je bila v zadnjih dneh o prvi, drugi itd. družini/ partnerju ipd. se mi zdi, da bi načeloma moral (ni pa nujno, eni so, kot se je posrečeno izrazil DX, solate z istega vrta) človek po vsaki preizkušnji v življenju, dobiti nove izkušnje in priti ven malo drugačen, včasih poškodovan, ampak na daljši rok boljši.

Evo, tega nisem nikjer zasledila. Vedno se mi je zdelo, da kot tvoje slabosti navajaš malo okrog obrnjene pluse 😉 Se pa strinjam, da je včasih potrebno malo stisnit zobe in potrpeti, ampak to stanje ne sme trajati v nedogled. Če človek stiska zobe in je potrpežljiv že nekaj let, mu slej kot prej odnese kapo. Ne glede na vse ostale dobrine in razvajanja. Potem ima lahko tisti, ki je okarakteriziran kot nepotrpežljiv, občutek, da so stvari znosne le, ko poči oz. oseba tarna, se jezi, pritožuje ipd., potem se za kak teden, mesec zadeve spremenijo in kmalu vrnejo v ustaljene tirnice. Do naslednjega izbruha. To troši energijo, voljo, spoštovanje do drugega in sebe ter tudi ljubezen.

Ne gre se toliko za prilagajanje kot prepoznavanje prioritet, ki jih ima posameznik. Vsak ima kakšno stvar, ki zanj ne more biti predmet prilagajanja, vsaj na dolgi rok ne, ker mu je preveč pomembna, ker mu daje občutek varnosti, sprejetosti in ljubljenosti. In vedeti je treba kaj je ta stvar pri partnerju, drugega ne spravljati v položaj prilagajanja glede le-te, vsaj ne v nedogled. Da pa ne bi bilo preveč preprosto, imamo ljudje običajno partnerja, ki se ne more prilagajati glede stvari, ki je nam deveta briga in nakatero sploh nismo pozorni… In človek lahko misli, da dela dobro, da funkcionira, ker dela po svojih merilih, druga oseba v odnosu pa lahko to občuti povsem drugače. In obratno. Odvisno je od posameznika in njegovega občutenja kako partner dojema odnos. Ni nujno, da so občutki pravi, običajno je vmes en velik komunikacijski šum in drugi misli, da je vse ok. Vse skupaj je odvisno od partnerjev in njihove sposobnosti poslušanja in upoštevanja drug drugega.

O sveta preproščina!

Ja, bili so plusi, nekoč davno. Potem so bili prepoznani kot šibkost. Zobe sem pa veliko stiskal… Zanimivo, ampak tudi toliko nisem bil vreden, da bi si smel privoščiti hobi, tudi za to sem se moral prerekat….Ostalo sem že napisal.

Stvari so tekle, dokler sem bil jaz po prioritetah na triindvajsetem mestu, ko sem svoji prioriteti zavihtel na drugo, tretje mesto sem pa postal nemogoč, neprilagodljiv, sem njo in otroka zanemarjal… vsaj tako mi je razložila svoje videnje tega, preden sva se razšla. Sicer pa drži, sposobnost poslušanja je “zlata vredna”, še posebej, če moraš non-stop poslušat pa ne smeš oporekat.

Glavni problem je, svezelocen, da se ti iz te polomije nisi ničesar naučil in si na stopnji onega Matta iz druge teme, ki bi rad punco.
Ti si bil predober, preveč ustrežljiv, preveč nesebičen, preveč priden, preveč deloven, preveč odgovoren. Vraga.

Izbral si napačno, ker imaš napačne predstave o partnerstvu, in enako boš naredil tudi naslednjič, če boš imel srečo in boš imel kaj izbirati.
S čimer nočem reči, da je pa tvoja žena pravi zaklad. Ampak ona ne bi smela biti več pomembna in ne bi smela biti več temelj tvojega življenja, sploh partnerskega, in štartna osnova. Pa je še vedno. Izkušenj si nočeš nabirat, torej je edina možnost – če ne boš ravno imel srečo pregovorne slepe kure -, da boš spet ustrelil v prazno.

svezelocen, ne vzemi to kot nesramnost, ampak bereš se kot da si bil copata, in ko si se odločil postaviti zase, je pokazala, kje ti je mesto. Meni je nedoumljivo in nesprejemljivo, da se odrasel človek prereka s partnerjem glede tega ali sme obdržati hobi ali ne… Mislim, tudi jaz pojamram in se pritožim, sem se in še se bom, ampak če se moški potem v momentu ukloni, ga je oplel, to je precedens za vsak nadaljnji konflikt 😉

Drži. Zadela si skoraj v nulo.

Drži, izbral sem popolnoma napačno osebo. Ona rabi plastelin, ne moškega in sam sem kriv za svojo nesrečo, žal pa tudi za nesrečo svojih otrok. Sem se pa iz tega naučil veliko, le koštalo je bistveno več kot bi, če bi se ne skuhal kot žaba v njenih manipulacijah in znal meje postavti že prej.
Že nekaj časa ni temelj mojega življenja, je pa trpka izkušnja na kateri sem se lomil a ne zlomil. Zdaj so na vrsti druge prioritete.

Drži. Zadela si skoraj v nulo.

Drži, izbral sem popolnoma napačno osebo. Ona rabi plastelin, ne moškega in sam sem kriv za svojo nesrečo, žal pa tudi za nesrečo svojih otrok. Sem se pa iz tega naučil veliko, le koštalo je bistveno več kot bi, če bi se ne skuhal kot žaba v njenih manipulacijah in znal meje postavti že prej.
Že nekaj časa ni temelj mojega življenja, je pa trpka izkušnja na kateri sem se lomil a ne zlomil. Zdaj so na vrsti druge prioritete.[/quote]

Samske gospodične, morda ločene, verjetno podobnih let kot tvoja bivša, znajo kaj je najboljše zate in kakšen si ti, zato jih ne poslušaj, ker kot moški si potem avtomatsko žrtev žensk, ki “nimajo sreče z moškimi”, tako kot tvoja ne, saj nekoga si morajo najti, da se malo “zventilirajo”? 😉

Drži. Zadela si skoraj v nulo.

Drži, izbral sem popolnoma napačno osebo. Ona rabi plastelin, ne moškega in sam sem kriv za svojo nesrečo, žal pa tudi za nesrečo svojih otrok. Sem se pa iz tega naučil veliko, le koštalo je bistveno več kot bi, če bi se ne skuhal kot žaba v njenih manipulacijah in znal meje postavti že prej.
Že nekaj časa ni temelj mojega življenja, je pa trpka izkušnja na kateri sem se lomil a ne zlomil. Zdaj so na vrsti druge prioritete.[/quote]

Samske gospodične, morda ločene, verjetno podobnih let kot tvoja bivša, znajo kaj je najboljše zate in kakšen si ti, zato jih ne poslušaj, ker kot moški si potem avtomatsko žrtev žensk, ki “nimajo sreče z moškimi”, tako kot tvoja ne, saj nekoga si morajo najti, da se malo “zventilirajo”? ;)[/quote]

Da, Matjažko bi lahko bil motivacijski coach za samske moške.
Ker on se pa tolk spozna.

Bolj za ženske, čitam vas kot odprte knjige. 😀 Če ti kaj ni jasno o sebi, kar mene vprašaj. 😉

Ja, tu se pa popolnoma in v vsem strinjam s tabo. Sem tudi sama opazila, da smo mu “samske gospodične, morda ločene, verjetno podobnih let kot njegova bivša” naredile vsaka svoj seznam nasvetov po alinejah in tudi časovnico, kako razporediti in kdaj udejanjiti, poleg tega pa podrobno analizirale osebnost in, po naših mnenjih, pozitiven vpliv naših predlogov nanj, zdaj pa pričakujemo, da nas bo upošteval, vse po vrsti in vsako posebej, in poslušal, če ne se bomo pa še malo “zventilirale.”

Ajd, ne seri. To, da bo kakšna (odrasla) ženska zagovarjala, da ona ve, kaj je za nekoga, ki ga pozna 5 minut v virtuali, najbolje in da ga pozna, kakšen je in kakšne vrednote ima, pa še kaj zraven, je navaden bul*sh*t. Tvoje mnenje, da kar povprek zavzemamo pozicijo večvrednosti, kadar v normalnem tonu debatiramo z nekom, je očitno tvoj problem, ne problem vpletenih v debato. Mislim, ej. Ubogi moški, ki ste kar naprej žrtve raznoraznih žensk.

svezelocen, za odnos sta vedno odgovorna oba, prav tako za otroke. Zanje je pa tako ali tako najbolj pomembno, da vidijo, da starš trpi, se sestavi in se na koncu pobere ter gre z novimi izkušnjami pogumno naprej. Je to veliko boljša popotnica kot vztrajanje v nekem praznem odnosu.

Vsa čast, da si toliko časa prenašal to razvajeno babnico. 🙂

Jih je pa tudi tu gor par takšnih, ki imajo marsikaj skupnega s to tvojo bivšo. Zato v njej vidijo žrtev, v tebi pa nesposobnega moškega. Kako tipično. 🙂

Dokler se boste pred babami zagovarjali za to, kar ste in kar hočete biti, bodo nad vami. V tej tekmi tip, ki hoče resno zvezo, ne more zmagati. Lahko si najde čimmanj zahtevno babo, ampak to je pirova zmaga, če si najdeš nezahtevno, ker zahtevne ne folgaš. V teh mlačnih zvezah ni strasti.

Malo pokroviteljske spodbude vedno prav pride, da nakažeš “izgubljenemu” moškemu pravo smer. Mah, super, da vas ima, kaj bi brez vas, še čevljev si ne bi znal zavezat, od takrat ko je ostal brez ženske. 😀

Saj je šel ven iz takšnega kvarnega odnosa, kriv bi bil, če bi prenašal žensko, kjer bi bil le pazek in hlapček razvajeni ženski.