Že od malih nog imam prijateljico. Obe sva sredi 50-tih let, poročeni, zaposleni, otroci so odrasli. Skupaj sva doživeli in preživeli marsikak vihar.

Prijateljica ima težave z mamo, zaman hlepi po njenem priznanju, mož pa od nje povsem jasno zahteva, da ostaja vitka in v formi. Govori, da je živčna in zato jemlje tablete za želodec.

Že pred leti sem začela sumiti, da prijateljica trpi za bulimijo, slišala sem jo, ko je bruhala po dobrem kosilu v gostilni in po obroku pri nas doma. Zdaj opažam povsem razžrte zobe (želodčna kislina), poškodovano hrbtišče dlani (prisiljeno bruhanje), ozke, blede ustnice, shiran, zguban obraz.

Vem, da je prijateljica nekako povzela vzorec vedenja svoje matere – ta že celo življenje strada zaradi svoje čustvene podhranjenosti in nezadovoljstva.

Pred poroko se je prijateljica postila 3 mesece, jemala odvajala in pila le javorov sirup – da bi bila lepa, kot mi je rekla.

Sicer je normalne postave, niti ne deluje zelo vitka, izdaja jo shiran obraz.

Zaradi hčerinega preteklega boja z anoreksijo vem nekaj več o motnjah hranjenja. Ko sem prijateljico slišala v gostilni, sem ji naslednji dan napisala sporočilo, da sem opazila, da ima težave, da ji stojim ob strani in sem.jo pripravljena poslušati in ji.pomagati.

Odgovorila mi je, da nima nobenih težav, da je ona povsem v redu, da pa sem jaz očitno zagrenjena in da se lahko.pogovarjava, a ne o njej. Pri njej doma da je vse v najlepšem redu.

Jasno mi je, da gre za zanikanje, vem, da mora človek najprej priznati sebi, da lahko sprejme in premaga težavo, se pa res vprašam, zakaj ljudje lažejo prijateljem. Boli, če smo.odkriti do najbližjih?

Petek je. In seveda petkove zgodbice. 🙂

Žal tole ni izmišljena zgodba. Vse drži. Hudo mi je za prijateljico, ki je stara 54 let, a še ne zmore razdelati čustev in zato bruha.

Človek mora imet tudi razdelano v sebi in v svoji glavi, kdaj pametovat in se vtikovat v tuja življenja in kdaj druge pustit na miru.

Tvoje pisanje je pokazatelj tvojih notranjih težav, morda si žleht babnica in ljubosumna na kolegico in si tu zmisljuješ o neki bulimiji medtem ko bi rada imela njeno postavo ali celo moža. Kako naj mi vemo kdo si in ali pišeš resnico?

Jutri bo lepo vreme in pojdi na zrak, razčisti sama s sabo, zakaj si takšna.

Tiste, ki se tu gor non stop zgražate nad drugimi, ste največji defekti v glavi in največje strupenjače in spletkarke.

Avtorica mogoče pometi malo pred svojim pragom.

Uf, žleht babnica?

Ker imam prijateljico rada in bi ji rada pomagala?

No, hvala za mnenje.

Aja, pa niti slučajno ne bi hotela biti z njenim možem!

Zelo me žalosti, da je tako. Nasveta pa nimam. Tudi jaz se prenažiram recimo s sladkarijami. In vem, da je to neko potlačenje čustev. Vidiš, jaz sem tudi vedno želela slišati iz ust nekoga, da me mara. A tega nikdar nisem slišala. Vedno sem samo poslušala, kaj delam narobe, česa ne zmorem, česa nisem sposobna. Potem me je druga oseba tolažila: ah, saj te ima rad, saj veš, da te ima rad, samo ne zna tega povedati. In ja, gre iz roda v rod. Od starih staršev, do staršev, do nas. Stvari, ki so potlačene, prej ali slej pridejo na plano. Če ne razčistiš s stvarjo, boš delal tako naprej s sabo ali naprej z drugimi. Saj veste, da primanjkuje psihoterapevtov, da so čakslne vrste, da jih je mnogo mešalcev megle, da so bile že neštete afere. Poskušamo preživeti, postopno in kot sami vemo in sami najbolje znamo.

Moje skromno mnenje. Pusti prijateljico v njenem svetu. Kako ji boš pomagala, če odklanja tvojo pomoč? Pišeš, da imaš moža, družino z odraslimi otroci in predvidevam, da tudi že vnuke. Lepo se posveti svojim in ne drezaj tja, kjer te ne želijo.

Danes je res petek. Dan, ko se peče potice, barva pirhe in se jih nese h žegnu. Ali pa ta žegen lahko tudi izpustiš. Jutri povabi svoje na nedeljski velikonočni zajtrk, poklepetajte med seboj in se imejte lepo. Skupaj naredite še družinsko kosilo in to je to, če imaš dobre odnose in zdravo družinsko okolje.

Kot rečeno, čeee …? Sindrom “matere tereze” tudi ni pospravljeno podstrešje.

Prijateljica je v totalnem zanikanju. Jaz bi ji to odkrito povedala s kratkim opisom posameznih faz pri srečevanju s problemom. Povedala bi ji naslove dveh, treh knjig, ki dobro opisujejo zanikan problem. Naj jih prebere, ko bo pripravljena.

Tu bi z njo zarisala črto na to temo in ji odkrito rekla, naj sama spregovori, kadar bo hotela. Če nikoli, bo tudi v redu. Potem sem jaz tista, ki moram to temo dati na stran, da jo začasno pozabim. Zavedam se, da ima pravico po nepotrebnem trpeti, če se tako odloči… in da ima pravico na nezdrav način ugajati možu, dokler je ne sreča pamet in samospoštovanje.

A to sama sebi odgovarjaš?

Tezka zgodba in ji verjamem. Tega je precej vec in je motnja, zal. Je pa neke vrste klic na pomoc..Bila tam..sicer v mladosti z anoreksijo. Tudi sama nisem zelela pomoci starsev, prijateljice. Raje sem se skregala z vsemi, dokler me organizem in telo nista ustavila. Oblezala sem in nisem vec vstala. Nisem imela moci, ceprav nisem bila ne vem kako suha na pogled. Takrat pa sem morala sama sebi priznati, da tako ne gre vec (ce hocem ziveti) da resnicno potrebujem pomoc. Dokler tvoja prijateljica zanika problem, je mogoce bolje, da jo pustis. Nekatere osebe morajo zal na hard way spoznati, da dolgorocno tako ne gre. Upam samo, da ne bi  zaradi tega hudo zbolela (meni se je porisilo hormonsko ravnovesje, eno leto non stop bolna..) ker je verjetno (54) v teh letih, ko tudi hormoni delajo svoje in po svoje..

Drzim pesti, da bo vse ok 🤞.

Ti dam zelo dober nasvet. Če te ne prosi za pomoč, ne pomagaj. Ok, omenila si ji svoja opažanja in to je to. Če pa se ti ne počutiš več dobro z njo, boš pa pač morala prekiniti stike. Ni druge. Dobrota je sirota. Zakaj ta rek? Lej, eni mislimo, da pomagamo in rinemo v drek z osebo, ki uživa v dreku in jo vlečemo ven. Čeprav težko razumeš, ne pomagaj, če ti sama ni rekla.

Mene je zmotil sms. Slišala si prijateljico bruhat pa je nisi v živo vprašala če je ok ali če rabi pomoč?

Zakaj si ji napisala sms in nisi takih pomembnih stvari razčistila z njo v živo?

Drugače pa poslušaj nasvet drugih, ne vtikaj se razen če te prosi za pomoč.  Povej ji da te skrbi za njo, zato si to omenila. Ampak če se noče o tem pogovarjat, boš upoštevala njeno voljo.

Čisto možno, da je resnična zgodba, ker bulimijo ima lahko kdorkoli, ne glede na telesno težo. Ni tako zelo očitno kot pri anoreksiji, kjer je pokazatelj podhranjenost, ter pri prenajedanju, kjer postaneš sferičen. Žal je to bolezen, ki izvira iz neke stiske. Bolnik misli, da se razbremeni odvečnih kalorija, stresa, krivde po prenajedanju, vendar si v resnici dela trajno škodo.

Verjetno ima še marsikatere težave, ki jih ti ne vidiš. Mene je zbudilo to, ko sem imela težave s kislino in zadahom, ker me je bilo sram, da bi me morali takšno prenašati drugi ljudje. Pomaga edino pogovor s terapevtom ali nekom, ki mu lahko zaupaš. Gre se za nezdrav odnos do samega sebe in do hrane, za maskiranje čustvene stiske. Če bi ta prijateljica bila ozaveščena o zdravi prehrani, posledicah, ki jih na telesu pustijo motnje hranjenja ter bi imela sama sebe rada, do tega ne bi prišlo.

Ne moreš ji pomagati, če ne želi tvoje pomoči. Pusti jo, mogoče bo premislila in te kontaktirala ali ne. Gre za občutljivo temo, katere ne deli niti s svojimi najbližjimi, poskušaj jo razumeti.

Lepa hvala vsem za vaša razmišljanja.

Res je, prijateljica se mora najprej sama sprijazniti s tem, da ima težavo in jaz lahko pomagam le, če me sama zaprosi za to.

Ni mi vseeno, a bom tiho o težavah.

Lepo soboto želim!

Nekateri ,ki na tole odgovarjajo pa res nimajo kalčka empatije. Če se vam to trenutne ne dogaja,  še ne pomeni , da se tudi drugim ne, oz. ,da to ni mogoče.  Skrajno nesramno in primitivno pisanje.

Seveda imaš v prvi vrsti težave ti. Glej, če ona uživa v tem, da bruha in če je njej to o. K. Ti nimaš tu nič. Tvoja težava je, da ne sprejemaš kolegice. Raje si najdi drugo kolegico. Ko je mene motilo, da ima kolega 200 kg, sem si zvila gleženj. To je bilo opozorilo. Ne pomagaj človeku, če te ne prosi. Najdi novo kolegico in to je to.

Socustvujem z vami. Jaz bi postopala isto kot vi. Prav je, da ste ji povedali, da ne bo mislila, da se to ne opazi. Drugače je nasvet kolegice zgoraj o knjigi tudi na mestu, vendar le, če ji ne bi prej poslali SMS. Sedaj se bo morala z zadevo soociti sama. Upam, da cimprej, ceprav menim, da glede, na to, da to dela zaradi egoističnega moža, bo to delala dalje

Ravno pred kratkim sem govorila z bežno znanko, ki je povedala kako grdo dela moz z njo, vendar glede na to, da jo vozi po svetu, bo ponizevanje trpela dalje. Zenska zmešana

Najbolj boli, ko smo odkriti do sebe.

A tudi omogoči zdravljenje.

Če tega pri prijateljici ni, ne moreš nič.

Zgodba je tako zelo za lase privlečena, da glava peče. Tisti, ki se vsaj malo spozna na te zadeve in je že nekaj časa na svetu, se lahko samo posmehne. Da se vam da take kozlarije pisat…

Že spet je nekomu dolg čas…

Obiranje, obrekanje, šinfanje;) to Vam gre gospa..Kere.

Sami niste zadovoljni sami s samo..pomojem tej osebi, o kateri pišete jo sploh nebi smeli imenovati prijateljica! Gnoj ste.

Raje pišete na to grupo…kot pa se za nekoga DEJANSKO brigate??gnoj ste Tinkara Al kako fejk ime imate tokrat.

Polno nekih fejk podatkov..tu nekaj ne paše skup.!

Vsak Človek ve ,kaj dela..kaj jé.

Vi ste podna oseba, ki verjetno ima preveč kg in to klub treniranju. Stoj nekomu ob strani in se spokaj s te strani

Kako Bi to ti vedel/a? Si si pisal/a sproti v svoj dnevnik na skrivaj in potem to priredila? Sama veš kaj delaš ane

Se strinjam ..vse to in še več bo. Iz enega vira vre in vre..in koliko je takih bedakov

Točno tako. Je res dobra prijateljica in ji je samo ponudila pomoč… jaz bi enako. In bi potem naredila točno tako kot je navedla Avtorica. Več v danem trenutku ne moreš.

Celo življenje se borim z nesprejemanjem, ampak če si dovolj močan in imaš takšne dobre prijateljice, se lahko rešiš teh vzorcev.
Pošlješ osebe, ki te konstantno ponižujejo… nekam …in vzljubiš sebe… saj si le tako lahko zgled svojim otrokom.

Je pa res, da imamo v mentaliteti ali genih, to tipično obnašanje mater kot žrtve… bo treba še veliko delat na tem. Se vidi po narodu, alkoholizem, samomori…

Popolnoma drugačen vzorec bi bilo potrebno vpeljati. Smo pač še v procesu razvoja naroda. Srčno pa upam, da bo šel razvoj v pravo smer, čeprav to kar zdaj gledam, spet ni… mlada dekleta  (ne vse), so pa polna samozavesti, včasih celo na meji grobosti in dobrega okusa.