Počasi se bom spustila s pašnika gmajne nazaj v hlevček. Torkov večer še traja , življenje zunaj se je umirilo .
Danes veliko premišljujem o življenju in koncu le – tega . Vse lahko sprejmem , le tega ne , da je nekega življenja lahko konec . Živali , ljudje , rastline , nič ni večno . In tega se bojim . Ne morem razumsko sprejeti , se temu upira moja pamet .
Ampak , sedaj je še ok . Še smo in še so tisti , ki jih imam zelo rada .
Zdajle skočim pod tušek pa u pižamco , pa vržem učka na tv čisto mal , pa grem spat .

Vsem lepo , prijetno , mirno in dolgo nočko .
Za jutro pa poln cekarček lepih misli in dobrih želja .
adie

Ah dej Sheep!!!!!
Ne bluzi!
Saj veš v katero štalo pašeš!?
;-)))

hehe vem , vem……
a čem naredit kraval :))))))))))

Mož je pokopal ženo in ji dal
narediti spomenik z napisom: “Tukaj leži
> > moja žena, jaz pa doma pocivam v
miru!”