Lance Armstrong zmagovalec toura?
No, ker sem jaz predlagala to knjigo in je bila potem izglasovana za knjigo meseca, bom pa jaz začela.
Knjiga mi je prišla pod roke čisto slučajno.Ležala je na polici v knjižnici in sem jo iz čiste radovednosti pobrala.Mislila sem si, če je možno , da en športnik napiše knjigo.Ker pa je bila vsebina privlačna, nisem oklevala. Že od nekdaj rada prebiram avtobiografske vsebine in če govorijo o premagovanju težav v življenje še toliko bolj.
Ko sem zvečer začela brati, nisem mogla nehati.Slog je presenetljivo dober.
To , kar se je njemu zgodilo, se marsikomu.Vendar žal malo ljudi zbere toliko volje in poguma, da se spopade z boleznijo. Imel je kmaj nekaj procentov možnosti za preživetje, pa se je držal tega upanja. Ne morem s predstavljat, kako bi sama reagirala v takem trenutku, ko izveš tako grozno diagnozo. Najbrž se bi mi najprej ulile solze, saj sem zelo čustven človek. Imeti raka in ga premagati najbrž res ni mačji kašelj. Lance je zdržal, njegova draga mu je stala ob strani in uspelo mu je. Najbolj grozno se mi je zdelo, ker potem, ko je spet začel voziti, ni in ni našel sponzorjev.Le kdo bo verjel v športnika, ki je bil na smrtni postelji. Pa je tudi ti rešil in poglejte ga zdaj. Tretja zmaga na Touru, razmišlja tudi o Giru. Je kralj gorskih etap in kronometrov. In to predvsem zaradi volje, dobrega trenerja in podpore žene. Kot je rekel Sean Kelly, bivši irski kolesar, ki je dirko komentiral na Eurosportu – Lance je z drugega planeta. Ta trenutek mu pač nihče ni kos.
LP,Kaja
Knjige nikakor nisem mogla dobiti, ker je bila ves čas izposojena. Uspelo mi je šele 1.avgusta in še isti dan sem jo prebrala.Tale Lance Armstrong je človek po mojem okusu. Predvsem zato, ker se tako dobro zaveda, da je bil rak najboljše, kar se mu je zgodilo. Prepričana sem, da ne bi nikoli osvojil celotnega Toura, kljub silni telesni moči, ki jo je premogel, če ne bi ta huda preizkušnja v njem prebudila plemenitosti, človečnosti in zavedanja samega sebe in svojega življenja.Ljudje pogosto mislimo, da si lahko srečo preprosto vzamemo, zmotno jo često merimo z bogastvom, slavo in ugledom. Bolezen pa nas naredi ponižne, zavemo se svoje krhkosti in minljivosti in nas nauči z drugimi očmi videti svet in ljudi okoli nas. Nauči nas hvaležno sprejemati drobne sreče, ki jih prej nismo niti opazili ali pa smo mislili, da nam pripadajo, da je samoumevno živeti in celo biti srečen.
Mislim, da je ta knjiga prav posebno dragoceno darilo tistim, ki se sami spopadajo s to zahrbtno boleznijo in tudi mnogim zdravim ljudem, ki obupujejo in se jim zdi življenje brez smisla. Je dokaz, da človek prenese mnogo več, kot si misli in da nikoli ni dobro odnehati.
Všeč mi je tudi stil pisanja – sodoben, lahkoten, prepričljiv in predvsem iskren. Avtorjev namen ni bil ustvariti vrhunsko umetnost, ampak ljudem nekaj povedati in to mu je v celoti uspelo.
Lepo pozdravljen Primož!
Glede na to, da sem bolj nova na teh straneh in sem tudi sama nepoboljšljivi knjižnji molj odhajam danes v knjižnico po to knjigo Lanca Armstronga v upanju, da ne bo sposojena:)) Zanima pa me kdaj in kako izbirate novo knjigo meseca, za katero predvidevam, da jo bo potrebno prebrati do 01.09. Že v naprej hvala za info!
Lep pozdrav,
Pia
Prav lep pozdrav vsem, še posebno tebi Primož, ki si začel z debato o knjigi Lanca Armstronga.
Prebrala sem jo pred kakšnim mesecem in bila navdušena. Njegov boj proti raku je res izkušnja, ki da misliti. Mislim, da je zelo pogumen, čeprav je bil po mojem mnenju egoist, saj mu je bilo mar le zase (pred boleznijo).
Spremljala sem tudi Tour in bila vesela, da je zmagal, saj si je zares zaslužil.
Knjigo toplo priporočam vsem, ki radi berete na dušek.
Glede stila pisanja pa bi rekla toliko, da je v redu za povprečnega bralca, se pravi knjiga ni toliko zanimiva zaradi literarne vrednosti, pač pa zaradi osebne izkušnje.
Primož, ali se ti ukvarjaš s knjigami? Mislim ne samo ljubiteljsko?
Najbojše , da greš na COBISS in pogledaš po tvoji bližnjih knjižnicah. Tule je naslov:
http://izumw.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=getid&lang=win
LP,Kaja
Knjigo sem prebiral med letošnjim kolesarjenjem po Evropi. Tako kot večina izmed vas, ki knjigo komentirate, sem bil nad njo izjemno navdušen. Ko sem jo prebiral, sem komaj čakal, da ponovno sedem na kolo in sem vsaj malce podoben Lancu. Ker sem tudi sam resen rekreativno kolesar, sem v knjigi našel cel kup misli v zvezi z občutki na kolesu, ki jih tudi sam doživljam, vendar jih nikoli nisem znal povedati. Glede stila, ki ga nekateri komentirate (v glavnem vam je všeč), pa to, da takšnih knjig športniki v glavnem ne pišejo sami, in tudi v tem primeru je Armstrong imel pomoč.
V glavnem, knjiga je lahko dobra motovacija tako za življenje nasploh kot za kolesarjenje.