Lara in Mariči!
Ojla, frikici na baterije, nikar tako, če se ima kdo komu za kaj zahvaliti, potem sem to jaz, ker sem vama res hvaležna, da sta si vzeli čas zame …
Prvo kot prvo, res iskrena hvala za ta čas …
Larči, tebi še posebej, si kar dolgo časa prebila z mano in me spodbujala in mi končno dopovedala, da kugla ne sme letet po kanalu, ampak naravnost med keglje.
Očitno so mi vsi ostali pravila napačno razložili, saj sem se prav trudila usmerjat kuglo proti kanalu …
Kar se tiče kugl, pa eno pojasnilo zadaj vsem,ki boste šli na bowling: obstaja več vrst kugl, ki se razlikujejo po teži sami in seveda po velikosti lukenj, v katere vtakneš tri prste (se mi zdi no …), srednja dva, pa posebej še kazalec … zdaj tako: vzela sem težko kuglo, ker sem mislila, da težja ko bo, bolj me bo ubogala. Pa sem bila s takim razišljajem v zmoti, ker je imela ta težja kugla tudi večje luknje za prste in mi je, jasno in normalno, ušla iz roke in se pokotalila po prstih na nogah …. to je bilo prej, kot sem imela pravo spodbujevalko, našo Larčko, ki me je učila in tolažila …
Potem sem vzela manjšo, rozasto kulgo, ki se je barvno nekako skladala z mojo jopico, pa tudi nekak ni šlo, ker so bile pa luknje manjše in so te kugle res težje šle s prstov dol in me tako potegnila kar celo ke ne bowling stezo in seveda ob vseh osmih podrtih kegljih je na tablo izpisalo tudi “F” (ki sem si ga jaz po svoje razlagala kot “fuulll fino”, ane, v resnici so mi pozneje povedali, da bi to lahko bil tudi “faul”…. skratka ….
končno jaz le ugotovim, da mi najobolj ustrezajo fluorescentno ruemne kugle, pri katerih so se luknje točno ulovile z mojimi prsti, videla sem jo, to je bilo v resnici odločilnega pomena za mojo odločitev in pa seveda sem potem imela poleg same aktivnosti z bowlingom še aktivnost v pretepu za kugle … ker je ta barva bila očitno všečna veliki večini … pretep je spodbujal potem še DJ, ki je navijal zame kot obseden … ja, ja, smo le doma z goucev in szi nami res ni šale!!!
Ko sem končno malo umirila stasti in prepustila pot kugli, kakor koli je že hotela drseti tja po stezi, drsela pa je vedno le po kanalu, me je Larči vprašla vsa zaskrbljena, če imamo mi iz našega konca drugačna pravila igre, sem postala rahlo začudena. Itak sem se želela takrat bolj posvetiti puncam, ki so prišle … bila sem prijetno presenečena. Prišli sta obe…
Larči in sošolkica … lepi kot slikici ….. učke svetle, laski druge barve, dobro razpoloženi … k temu seveda so pripomogli poljubčki in objemčki … aha, me vpraša Lara “Ej, a sem ti dala lubčka, ko sem prišla ?” …. pa nisem vedela, pa sem dejala “Veš kaj, ponoviva vajo, ni nobene škode, če je kakšen več” in potem sveta si padeva v objem kot uni, ki so se po tridesetih letih vrnili iz Argentine in se objemva in lubčkava … če se ne motim, sem jih naštela na levi strani šest in na desni strani šest. Vsa zgodba se je ponovila, ko je prišla sošolkica, le da ne vem, koliko jih je kasirala ona …
Po končanem bowlingu (nisem sicer bila “zlata zmagovalka”, sem pa bila od tolikega števila skoraj predzadnja, a to samo zato, ker sem se morala za tak uspeh res prav v redu truditi !!!), smo se preselili na pizzo v Avio pub, kjer je seveda potekala druga zgodba, zgdba o lačni ženski, ki je zmedla s svojimi zahtevami natakarja do te mere, da ni več vedel, kaj so jajca ….
Ekola, Larči, sošolkica, hvala vama, obema … se oddolžim !!!
Upam, de je to prebral še kšn drugi, ki se je prjavu za 21. – glih tulku, de bo vedu s kum ima opravka – s pravo profesionalko Mariči – kanali in fluorescentno rumene kugle so njeni;-)))
Kulkrat smo se poštemale – ma nesm štela – ma je blu taku, ku de smo vse pršle sz Sahare, ne samu sz Argentine:-))))
Aja, uni natakar še vedno ne ve kaj in kje so jajca (hvala bogu, de so pirhi blizu) – in uno kastrolo od krempirja še vedno pomivajo;-))))))
Ma moram prašat Saškota, če je njemu kej bolj jasno, ali v gostilni, kjer naročiš pomfri, pa kuharca slučajno pomiva eno posodo, potem pride natakar nazaj s pojasnilom: “Gospa, szi krumpirjem pa ne bo neč, kuharca je posodo za pečt ga že pomila….!!!!” Jen jst ostanem brez krumpirja, na konci pa, đizus ja, še brez jajc … ma duobru, sej jajca mi nejso bla taku pomembna, samu da wan ni wejdu, da sva se menila tudi wuodi jajc guori na vrhi, …. to me je pa zmuotlo ??!:-)))
Ma še dobro, konec koncev, da moja mafija ni pozabila, da me ima s seboj, tale kelnar pa če pozabi na svoja jajca ali pa ne … se pardonjeram, na kurja jajca,ne na svoja, za svoja buh dej, da bi vejdu, da jh jema, če jh jema …
Ma buh ti palunčkej … itak, ane … ??? :-)))
Sem ti pozabila povedali, draga sošolkica, in vsem ostalim, bemu sveca, kok si ti lepa punca … ko smo bili v Lj., nisi imela tako čudovitega make-upa, tokrat pa so ti učke prišle od izraza … tvoje učke, ki so kot Vergisstmeinnicht – spominčice!! :-))))
Ma ja, sej vem … spet bo tako sočno opisal, kako on na “putru” zacre in speče jajca na wuoku, da bom lačna teh jajc, dokler ne pridem domu … use wuokuli zapečenu taku, de kar hrusta jenu poli na sredi uni rumenjak tak, da leze ino gre po talerji …. jebela, takega jajca je pozabu uni kelnar, mater mu svetsku ….. jajc pozabit, ma jajc pozabit, ma kje si ti to že slišala in še ni “wuoprosti” me nej djau !!!
Ja, sej je tam tudi mujjjjjjjjjjjjj ………. he, he, eh!!!! Ma si ti ena šjorca ej … pa tista tvoja sodelavka, porka waka, pravi N. ane, mi full v glavi čepi … !!:-))
Ma tista gospa, ki dela s teboj… se ne morem in ne morem načuditi življenjski moči in sili nekaterih ljudi in pravzaprav njihovi volji in pameti še bolj…. veš, ko si mi pripovedovala o sodelavki … me je zaintrigirala kot le kaj. Gospa se mi zdi cool in zelo zanimiva.