Jaz pa mislim, da se s tem obremenjujete le tist, ki si svoje nepremičnine ne morete privoščit in ste nevoščljivi tistim ki jo imajo.

Kaj vsi živite v Ljubljani, ali kaj? Kakšne najemnine to navajate. Sestra mojega partnerja plačuje 200€ najemnine za 2-sobno stanovanje, pa še dodatnih 200€ ima stanovanjskih stroškov. Pa je tukaj že 6 let. Seveda so kupili parcelo in nasl.leto začnejo graditi. Zakaj? Pač kar tako. Pa mi delujejo čisto srečni, kjer so. Niso v stanovanju po sili razmer. Zdaj pa mi povejte, koliko in kaj bo profitirala s hišo? Samo kurjave za veliko hišo bo imela toliko, kot ima sedaj najemnine.

Zdaj pa mi povejte, kaj se bo naredilo, če slučajno (God forbid!) kdo izmed njiju izgubi službo, novo pa bo dobila na drugem koncu Slovenije? Zlati časi, ko si dobil službo 500m stran od svoje hiše so mimo.

Gre se za mišljenje ljudi. In to se začne že v fazi načrtovanja in gradnje. Saj gradbinci ne znajo nič drugega graditi kot vila bloke z dragimi stanovanji in naselja z pasivnimi bajturami, velikosti da te kap. Cena pa je potem temu primerna. Ampak očitno se jim to splača, ker Slovenci kaj drugega (manjšega?) sploh kupili ne bi.

Tisti, ki ste kdaj potovali, ali pa živeli v tujini veste o čem govorim, ko omenim, kako živijo na zahodu. Kjer po večini niso sužnji dragih lastniških nepremičnin, pa tudi ne (pre)visokih najemnin po drugi strani.

nared še eno računico za samsko osebo, kolk bi imela prihranjeno, če ima 600 eur plače, od tega da polovico samo za najemnino, nekaj pa za stroške… še razmišljaš, da bi imela toliko prihranjenega? lahko je o tem govorit tistim, ki imajo/te toliko denarja, da poleg najemnine, tekočih stroškov in hrane lahko še prihranijo/te ali pa ki živijo v stanovanjih z najemnino 20 eur…[/quote]

Kako pa lahko s 600 evri plača 420 evrov obroka? A ni potem laže plačat 200 evrov najemnine?

Ne razumem, kaj hočeš povedati.[/quote]

dajem primer, sicer pa kredit, da prideš do lastne nepremičnine ni edina opcija, je še dedovanje npr. ampak to pa mende po vaših standardih ne gre, je boljš dat tist naprej državi ali pa priseljencem za drobiž… vsekakor pa danes za 200 eur dobiš kvečjemu razpadajočo sobico, al pa konkretno stanovanje odvisno v katerem koncu slovenije živiš, če dobiš za 200 eur stanovanje pomeni al da si zadel na lotu al pa da je to v takem kraju kjer so tudi zaposlitvene možnosti minimalne recimo pomurska regija…

Kako pa lahko s 600 evri plača 420 evrov obroka? A ni potem laže plačat 200 evrov najemnine?

Ne razumem, kaj hočeš povedati.[/quote]

dajem primer, sicer pa kredit, da prideš do lastne nepremičnine ni edina opcija, je še dedovanje npr. ampak to pa mende po vaših standardih ne gre, je boljš dat tist naprej državi ali pa priseljencem za drobiž… vsekakor pa danes za 200 eur dobiš kvečjemu razpadajočo sobico, al pa konkretno stanovanje odvisno v katerem koncu slovenije živiš, če dobiš za 200 eur stanovanje pomeni al da si zadel na lotu al pa da je to v takem kraju kjer so tudi zaposlitvene možnosti minimalne recimo pomurska regija…[/quote]

No, tole dedovanje si omenil, kot da je to prostovoljna odločitev dediča 🙂 Eni tudi nič ne podedujejo oziroma imajo srečo, da imajo starše žive do 50., 60. leta.

Sem bila v najemniškem stanovanju in nikoli več. Kar je tvoje – je tvoje.

Kupial sem enosobno stanovanje v Ljubljani. Obrok kredita je 400 evrov. Toliko bi me stala tudi najemnina, Kaj je po tvojem mnenju bolje?

Je fajn imet lastno streho nad glavo in res je svinjarija, da si mladi ljudje kljub trudu ne morejo privoščit tega. Hkrati pa se mi zdi, da Slovenci velikost in razkošnost nepremičnine postavljamo previsoko. Samo da bo bajta večja kot sosedova, žlahtnikova pa magari, če v ceglih pustimo zdravje in leta in leta natepavamo samo zelje in krompir. Potem pa v preveliki slabo ogrevani hiši životari sama vdova, ki je ne more vzdrževat. In smo pri znani tematiki … sociala, žulji itd.

Sama o nepremičnini razmišljam takole:bolje kot plačevat najemnino ki niso male-raje plačuješ kredit in je nepremičnina nekoč tvoja.Pa še iz nje te ne more nihče metat.
Najemnine pa so metanje denarja čez okno pa še lastiki te kar naprej kontrolirajo -ne smeš nič po svoje uredit.

to maš res, lih zadnjič sva imela s kolegom debato okrog tega, k se je zapičil v eno normalno veliko bajtico, kolk je to majhna hiša, pa zakaj sploh take gradi folk (sam je itak pri starših) in me je gledal kt tele v nova vrata, k sem mu omenil, da je taka hiška čez glavo dost velika, ker je v njen dovolj prostora za eno 4 člansko družino, potlej je pa začel naštevat kako lahko tako ozko razmišljam, da je to dovolj, pa kaj bo, ko bodo otroci zrasli pa bla bla, sem mu omenil, da kaj bi on še pričakoval več kot to, da ima hiša dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico, spalnico in recimo 2 otroški sobi, če sta 2 otroka pri hiši, pa da starši s količino otrok pri tej številki zaključijo, mi je pa odvrnil da tako nimajo nobene zasebnosti itn. in kasneje skozi pogovor je bil skrajno presenečen, da kako je cilj tega, da gredo otroci čim prej na svoje, ker po njegovem bi bilo fino oz. je normalno, da bi ostali doma, odselijo se pa po njegovem mende samo skrajno konfliktne osebnosti, ko sem ga pa vprašal kako si je on zamislil ogromno bajto, ko bo enkrat ostal sam torej, ko mu bodo umrli stari starši, ko se bo recimo njegova mami odločila odselt k svojemu partnerju v blok, njegov brat se je pa že odselil pred letom, je pa umolknil, najbrž ker si takega scenarija ni sposoben predstavljat.

So izjeme, ki potrebujejo za kratek čas najem in pride najemniško stanovanje še kako prav.
Vendar bolj teče beseda o tem ali kupiti stanovanje ali biti v najemu. Pa ni tako enostavno. Marsikdo bi si kupil stanovanje, tudi manjše in imel svoj dom iz katerega ga ne bi nihče priganjal. Tudi cenovno se bolj izplača. Če primerjaš obrok kredita in eno mesečno najemnino. Vendar je problem na samem začetku. Kredit?! Pa saj je tu problem. Ker ga marsikdo ne more dobiti. In žal se zgodba že na samem začetku konča. Kaj pomaga, če sta dva zaposlena a so plače enostavno prenizke in te na banki odslovijo. Tu je problem.

In seveda ni enostavno, če si primoran biti v najemu (ali pa na cesti). Si odvisen od ponudbe na trgu in volje najemodajalcev. Marsikdo ima slabe izkušnje in tudi sama jih imam. In ne ne privoščim tega nobenemu, ko se nekdo izživlja nad teboj.

In spet so v prednosti tisti, ki lahko dobijo kredit. Še na banki znajo biti razumevajoči in se lahko dogovoriš, ko se ti kaj zalomi. Z najemodajalci pa ne vsaj v večini primerov. In potem so izsiljevanje in grožnje in predčasna izselitev……
Ko ima nekdo svoje stanovanje lahko tudi izjemoma zamudi kakšno položnico( če je kaj drugega bolj nujno ali kaj pride vmes) in jo plača naslednji mesec recimo. Pri najemu pa ti že lastnik stoji na vratih in žuga s prstom in grozi z izselitvijo.

Ni enostavno.

Kaj pa mislite. Da imajo kar tako vsi našparano, da imajo vsi dobre službe, da imajo vsi sorodnike…….
Seveda so tudi takšni, ki niso takoj izkoristili življenjske priložnosti, ki so jo morda imeli.
Saj ni problem biti v najemu, a nisi na svojem. Morda bi bilo drugače, če bi bilo glede najemniških stanovanj bolj urejeno pri nas. Pa ni. Torej je marsikdo odvisen kot sem dejala od ponudbe na trgu, ki pa ni najbolj rožnata.

Slovenija, velik srečen opokojenski dom..

Stari in srednji generaciji se jebe, ker je itak dobila stanovanja po jazbinšku..

Mlada generacija pa kri pljuva..

Umetno se vzdržuje visoko vrednost stanovanj, s prepovedmi gradenj, poseljevanja ( kaj bomo pa zanamcem pustili, ne bodo imeli čiste narave!..pha ha)

Sužnji bajt, ha, ha, ha … KONČNO uživam na svojem, stroški kredita so veliko manjši, kot so bili v najemnem stanovanju, poleg tega pa, ne moreš verjeti, enim je v užitek in sprostitev brkljati po vrtu. Da niti ne govorim, da imam v bližini ljudi, ki jih imam rada, se obiskujemo. Glej, vsak po svoje, jaz nikogar ne zaničujem in se mu posmehujem, če mu odgovarja najem, naj pač tako živi. Nehajte se pa že enkrat posmehovati in zaničevati ljudem, ki so s trudom nekaj ustvarili. In predvsem, nehajte se žret od foušije, ker boste fasali rano na želodcu.
Zdravje je pa res največ vredno, celo več od hiše.

Vse ima svoje pluse in minuse. Naj se vsak odloči za tisto kar mu je bolj pomembno.