Zadnje mesece z zaskrbljenostjo opazujem svojo hčerko. Vedno je bila nasmejana, družabna in polna energije, zdaj pa je popolnoma drugačna. Noče več hoditi v šolo, izogiba se prijateljem, zapira se v svojo sobo in nikomur ne zaupa. Ko jo vprašam, kaj se dogaja, me le pogled z žalostnimi očmi.Edino, kar jo še drži pokonci, je šport. Trenirala ga je od tretjega leta in še vedno vztraja, čeprav vidim, da tudi tam ni več tista, ki je nekoč bila. V šoli je močno popustila, ocene so padle, učitelji me opozarjajo, da ni več motivirana. A nikomur ne pove, kaj jo teži.
Kot mama sem obupana. Poskušam ji stati ob strani, a počutim se nemočno. Prosim vse, ki so kdaj doživeli kaj podobnega, za nasvet. Kaj se dogaja z mojo hčerko? Kako ji lahko pomagam?

Očitno je nekaj narobe v šoli. Kakšno nasilje, so jo sošolke izobčile,..?? Poskušaj se pogovarjati o tej temi in o rešitvah ki obstajajo za te probleme. Če to ne bo pravo, ti bo nato že povedala. Pa poskušaj jo razvedriti s kakšnim priboljškom, izletom, lepimi dejanji,..

Nasilje v šoli ali doma? Izmisli si ime in začni slediti njene sošolke po družbenih omrežjih, ene so dost butaste in nimajo zaklenjenih profilov. Pojdi v šolo in se pogovori z vsemi, ki jo učijo. Kje je oče? Se zaupa očetu ali babici?

Rada bi ti pomagala, a sem tudi sama v hudih skrbeh za svoja otroka, ki sta tudi že starša. Nekoč smo izgubili tisto čvrsto vez, ki se nikoli ne da zaceliti, zato, če je hči stara manj kot 15 let hitro poišči pomoč pri strokovnjaku in vztrajaj, če ti bo uspelo spet vzpostaviti vez. Ostani povezana in naj ti ne bo nič na svetu važnejšega od te vezi. In ko bo dovolj stara sporazumno zrahljajta vez. Dajta si prostor.

Samoplačniško do psihologinje za mladostnike. Srečno!

Kje pa ima očeta? Lahko je kaj narobe iz moške strani, sosolcev…..

da ji ni kak tip kaj na silo naredil? da jo kdo ne izsiljuje po netu?

če je le možno, preglej, če piše dnevnik poglej kaj piše. ja je vdor v zasebnost, ampak če je kaj resno narobe, je treba vedet!

Spet manjka ključen podatek in to je hčerina starost. Ker vemo, da so razlike v razvoju ,pri najstnikih je razlika med 12, 13 letnico in med 16, 17- letnico, kajne…torej nimamo kaj…lahko je spolno nadlegovanje, zloraba, kaj prek spleta, izsiljevanje …nesrečna zaljubljenost, šola niti ne …Tu je ključno zaupanje, ki se je pri vama nekje izgubilo…Srečno.

Iz osebne izkušnje ti svetujem, da poišči čimprej pomoč. Magari samoplačniško kakšno terapevtko, katera bo znala izvrtat kaj jo teži in ji pomagat. Tole zna eskalirat v samopoškodovanje ali motnje hranjenja.

vso srečo želim!

Moj otrok je imel tako stisko, da se je smopoškodoval velikokrat. Še danes ne vem za kaj je šlo. Nisem mu znala pomagati in on tudi pomoči ni želel sprejeti. Še danes, ko je moj otrok mlajši odrasel se ne samopoškoduje več, vem pa da mu pomoč ne bi škodovala, ki jo še vedno odklanja in mene ob tem še vedno boli srce. Govorila z nešteto terapevti in pri vseh dobila enaki odgovor, da brez otroka ni mogoče narediti nič.

Najdi osebo, ki se ji bo zaupala…..če se tebi ne.