Ma dobro no, povej kaj več kaj ste to imeli? A te je ljubi zapustil al kaj? V kaj si pa gledala toliko časa? A te je večkrat okoli obrnil in si ..kaj? Pustila naj to počne, sedaj ko se te je naveličal pa mu očitaš? Zakaj mu nisi takrat, ko sta bila skupaj? Zakaj nisi zahtevala resnice in iskrenosti vsakič sproti, ko si videla da ti laže/manipulira ali karkoli ti je zasmrdelo in vztrajala takrat za vsako tako dejanje posebej, da ga razčistiš?

Uničeno življenje? Zaradi moškega? Dej dej. Zbrihtaj se.

Kakšnega moškega? Kdo sploh piše o moškemu? Kdo sploh piše o ljubezni?

Dokler nečesa ni bilo, jaz nisem opazila, nisem mogla vprašati. Vprašala/povedala kaj me moti sem takrat, ko sem opazila.

Ja če ne poveš konkretno za kaj se gre v tem primeru, se gre lahko za sto stvari in zagotovo je lažje svetovati karkoli, če veš vsaj približno za kaj se gre. A imam en tak občutek, da te to pravzaprav niti ne zanima. Se želiš sprazniti, popljuvati nekoga, ker ne reagira kot si ti želiš. Kakorkoli že, boš že rešila. Če ti bo v interesu, če ne se pa še naprej sprašuj 🙂

Odgovor za “Hmmm524”

Obramba? Nezaupanje? Pred čim? Saj je šlo za moje zaupanje v njo. In vedela je v kaj se spušča še preden se je ponudila. Če nečesa ne bi želela tega ne bi naredila oziroma rekla. Ampak takoj takrat. Ampak, ne. Pri njej je bilo “buci buci” (ne bom natančno pisala kaj je govorila), po kakšnem letu pa led. Malo bi, malo ne bi, malo ja, malo ne.

Jaz vedno rečem NE, če nečesa nočem. Nekaterim pa očitno ustreza, če se ljudje pretvarjajo, lažejo oziroma to delajo oni sami. Se pravi tudi, če rečejo JA pa potem ne naredijo je to ok, ker so pač rekli JA.

Meni je že v interesu rešit, ampak ne bom nič rešila, če bom dobivala izgovore.

To je javni forum in ne bom pisala natančno za kaj gre. Na kratko in še enkrat: gre za to, da te oseba pusti na cedilu, čeprav se ti je sama ponudila za pomoč oziroma bolje rečeno podporo, pogovor. Ne bom pa tukaj pisala za kakšne težave gre.

Lahko ti ne zaupa, lahko se česa boji, lahko ima s teboj slabe izkušnje, lahko ima težave, kaj veš kaj vse je “lahko”?

Če želiš zadevi priti do dna, jo sooči in konkretno vprašaj zakaj. Samo tako lahko dobiš odgovore. Ne z ugibanjem. In še manj s spraševanjem na forumu (popolne neznance). Nekaj ti bom povedala – tu dobiš marsikakšen pameten odgovor, nasvet- a ta ne bo njen in potemtakem nobeden od teh odgovorov ne bo pravilen. Ni njen način razmišljanja, občutenja, zaznavanja. Vsak ti lahko natipka karkoli, a tebe naši odgovori sploh ne bi smeli zanimati, saj niso realni. Zato ne beri tujih misli, če iščeš konkretne odgovore od določene osebe. Ne beli si glave in ne razmišljaj po svoje, ne delaj si mentalnih filmov, kot si jih v zgornjem opisu, ker tudi to ni realnost.

Stopi do te osebe, pogovori se iskreno, nimaš česa izgubiti. Ko slišiš drugo plat se pa odloči ali je vredno vztrajati, ali je res “le” eno leto izkušenj več v življenju. Ne more te nihče razočarati, le ti se lahko sama – od prevelikih pričakovanj, od fantazij, domnev, ugibanj, torej vsega nerealnega. Zato pademo nizko, ko se ne uresničijo.

Jaz dam vsakemu možnost, da pove. Če ne želi, to potem ni več moja stvar in se s tem ne ukvarjam več. Trud mora biti vedno obojestranski. Pa naj se gre za prijateljstvo, sorodstvene vezi, odnos med sodelavci, …

In ne, ni ok, če ti nekdo nekaj obljubi in potem se tega ne drži. A verjamem, da kdor je “mož beseda” tega kar tako brez razloga ne bi storil. Vprašaj. Vsak si ima pravico premisliti, samo mora to tudi povedati. Morda pa je kaj drugega zadaj?

Povej bobu bob in izgovoru izgovor. Ko slišiš izgovor reci BULLSHIT in jo sooči z lastnim izgovarjanjem. Reci “kaj je zdaj to, a nisva dogovorjeni drugače? Zakaj si si premislila? V čem je prolem?”

Ne zaupa? Kaj naj bi mi pa ona zaupala? Saj pravim, da gre za moje zaupanje njej, ne njeno meni. Če mi pa ne zaupa na splošno, pa ravno tako naj ona to pove meni, oziroma v tem primeru zakaj je sploh začela? Če mi ne zaupa potem ona meni prikriva, ne jaz njej. Dela se fino in reče, da lahko jaz zaupam njej, ampak istočasno ona ne zaupa meni??? Kam smo prišli?

Poleg tega res ne vem zakaj bi jaz ves čas morala nekaj spraševati njo, če še za prejšnja vprašanja nisem dobila odgovora. Po vseh mojih vprašanjih in njenih izgovorih, mislim, da je na vrsti ona, da se zjasni. Sploh, ker je ona začela s tem, da ji lahko zaupam. Tudi, če jo še enkrat kaj vprašam bo spet isto.

Kam ste prišli? Nikamor. Kam boste prišli na tak način? Prav nikamor. Saj ti pravim, odpri se TEJ OSEBI, ne meni, ne forumu, lahko da ti 100% zaupa – kako naj jaz vem? Jaz le na glas razmišljam kaj vse bi lahko bilo. Lahko pa je 1001 stvar. To je VAJIN odnos, le vi veste kaj je in kaj ni res.

“Dela se fino” je en tak izraz, ki če ga kdo reče meni, se užalim v istem trenutku, ker vem da sem vedno iskrena in da se nikoli ne delam, ampak ja, včasih imam svoje dvome in pomisleke tudi sama glede bližnjih in reagiram za njihove pojme “čudno”, včasih deluje hladno, neiskreno, pa jaz v sebi vem, da sploh ni tako. Niti približno! Kdor me pozna, hitro pogrunta kdaj me tare nekaj drugega in je moj odrezan “ne utegnem” le znak moje notranje stiske (bodisi s časom, počutjem, karkoli je tisti trenutek “večje od mene”). Takrat npr jaz potrebujem trenutek zase, da se pomirim, postavim v ravnovesje, potrpežljivost in razumevanje, da takrat v tistem trenutku pa ne bo šlo, takoj v naslednjem pa bo. Recimo. To je en tak primer “nerazumljivega” obnašanja, ki ga nekateri berejo kot “se drži visoko, se dela fina, misli da je ne vem kaj, je nesramna, je hladna, je sebična, nima empatije…..” ni da ni česa vse nisem že slišala o sebi. Jaz pa tem istim ljudem še danes iz srca privoščim in jim ustrežem v marsičem. Preslišim in spregledam takšne njihove komentarje, ker vem da ne razumejo in ni treba da razumejo, dovolj je da vem in razumem jaz. To je moja pot. Kdor želi, pa če bi vprašal, bi tudi razložila. A večina nikoli ne vpraša, temveč sklepa po svoje. Zato ti pravim – vprašaj. Jaz bi včasih želela povedati, razjasniti nesporazum, pa te možnosti ne dobim. Morda tudi ta tvoja oseba to želi?

Zato ker te očitno matra, ker očitno imaš to nerazrešeno in si želiš razčistiti. Za odnos, ki ti je pomemben se splača potruditi. Tu ni “ponosa”, tu ego nima kaj iskati. Včasih je treba popustiti in izbirati svoje bitke, ker ti ta oseba očitno veliko pomeni. Ja eni so čudni, in kaj potem? Je tebi fajn? Si želiš te osebe v svojem življenju? Potem ne odlašaj in ne kompliciraj. Odpri srce in povej kaj te muči, tako kot si meni sedaj. Dobesedno. Če je pa res ena taka mona, da se igra s teboj, e potem ne le obrnit lista, temveč zalučaj knjigo v smeti in naj se gre solit! 🙂

Kdor ne riskira, ne profitira. Jaz se v življenju najbolj bojim priti do konca in obžalovati nekaj, kar bi lahko poskusila, pa čeprav bi se izkazalo kasneje za napako morda. So what?! Raje 100 napak kot 1 obžalovanje, ki bi me tako kot sedaj tebe matralo leta in leta…morda do smrti. Na tebi je, da narediš vse kar je v TVOJI moči, potem se bo pa itak odvijalo naprej tako kot je namenjeno. Npr dobi ta oseba iznenada odpoved ali se odseli na drugi kontinent. Bam. V trenutku se vse obrne na glavo. Če je slaba oseba, bo vesolje že našlo način, da je iztrže iz tvojega življenja, tako ali drugače. Zato naj te ne bo strah nikoli. Vse je tako kot mora biti

Marsikdaj sem že pomislila: morda pa ona želi to, morda pa želi, da naredim to, da vprašam to. Pa nič. Marsikdaj sem kar tako kaj vprašala, mimogrede, nepovezano z mojimi težavami. Pa spet nič. Brezbrižno je  odgovorila v 3 besedah in konec.

Jaz ne morem vedeti kaj je z njo, ona mi nikoli nič ne pove. Če ona meni nekaj prikriva jaz tega ne vem. V tem primeru bi se morala ona razjasniti. Saj kot sem napisala že, sem jo že marsikaj vprašala, tudi kar sem tukaj že napisala, sem tudi njo vprašala. Reče sicer eno, tako kot na začetku, cela prijazna, ampak ko pride do tega, da bi to tudi izpolnila pa čisti hlad. Recimo pogovor, kot sem napisala, ji pišem kar tako, jo kaj vprašam, neodvisno od mojih težav ali pa o mojih težavah. Odgovor kratek in hladen. Če še kaj vprašam pa sploh ne odgovori. Se pravi kako se lahko pogovarjam z njo (sama se je ponudila), če se pa ona ne pogovarja z mano? Tudi moje težave pozna – je rekla, da razume. Ampak meni se ne zdi.

Če so taki kakor modi ti strani se ni za bati, da jih ne bo doletela pink karma. He he

Ker njen odziv ni tak kot si ti želiš, še ne pomeni, da ni ob tebi, da ti noče pomagati, da te ignorira. Ima tak način očitno, ki ni enak tvojemu. Lahko da se presekira cele dneve zaradi tebe, pa ti tega ne pove, ker te noče še dodatnk obremenjevati, glede na to da že imaš druge težave ali celo s svojimi težavami bremeniti, niti v pogovoru. To so ponavadi take “močne” osebe, ki tudi oo se same utapljajo v težavah, ne pokažejo. Ne ker ti ne zaupa, ampak ker je bodisi vajena, da je steber, da je močna in da je ona tista oseba, ki drugim pomaga, bodisi pa ker ne želi izpasti šibka v tvojih očeh, ki si jo vprašala za pomoč. Razumeš?

Glede zaupanja je pa tako, vsi se odpremo toliko kot se drugi nam. Počasi, en korak po en. Zaupanje ni kar tako. Ne zgodi se čez noč, ampak se gradi postopoma, s časom in izkušnjami, skupnimi doživetji. Včasih ne gre skozi pogovor oz pogovor steče šele, ko padejo zidovi, ki si jih oseba zgradi, da se zaščiti od napačnih ljudi. Kako zrušiti zidove? Z veliko razumevanja, srčnosti in iskrenosti. Ni bližnjic.

Kako se lahko pogovarjaš z njo? Vzemi si čas. Včasih mora bit pravi trenutek, čas in prostor primeren. Nikakor ne v gužvi, delu ali obljudenem prostoru. Najdite pravi moment, pa magari na pavzi na klopci med malico, nekje na parkingu med prevozom domov, na sprehodu ali rekreaciji. Odigrajte eno partito badbintona npr Takrat se sproščajo hormoni sreče in smo ljudje bolj odprti, komunikativni. Vmes, ko vidiš da je pravi trenutek pa odpreš debato. Poveš . Počakaš. Poslušaš. Razumeš. Poveš…

Tako nekako bi jaz. Ti pa to osebo poznaš boljše.

Se strinjam. Ampak to traja že par let, ni čez noč. Prav tako, če je tako, ni samo na meni, da začnem pogovor ampak bi ga lahko tudi ona. Mi pa ne deluje, da bi se sekirala zame. Prej nasprotno, da ji je vseeno.

Ne razmišljaj tako negativno, to govorijo tvoji strahovi, tvoj ego, ki se boji biti prizadet, ki ne želi popustiti. Veš kolikokrat jaz “popustim” svojim prijateljicam ? Neštetokrat! Pa me razjezijo, razočarajo, užalijo, .. ker jih imam rada in jih cenim in si jih želim v svojem življenju! …. in vse to, kar me včasih jezi, izhaja pravzaprav iz nekih mojih nesigurnosti, strahov in dvomov vase. Na koncu ugotovim, da včasih imajo celo one bolj prav, ali da res pretiravam v določenih primerih, ipd. Osebe je treba znati sprejeti takšne kot so. Način kako ti izkazujejo skrb, prijateljstvo, ljubezen, pomoč, karkoli…ni po muštru ali učbeniku. Vsak to počne na svoj specifičen način. Npr.moj brat me nikoli ne pokliče prvi. Nikoli! Ampak če imam frko in rabim nujno pomoč ob 3 zjutraj, bo priletel v trenutku brez besedice. Razumeš? Njegova ljubezen (bratska) je takšna. On je redkobeseden, ne bo se spomnil poklicati, ne bo kupil darila za rojstni dan, bo pa vsaj 3x letno podaril nekaj, kar ima zanj neprecenljivo vrednost. Npr enkrat mi je podaril čepico, ki je njegova najljubša in jo je skrbno čuval 20 let! Jaz vem, da jo je dal iz srca. Lahko bi mi kupil 10 drugih, ne on je želel, da če jo že mora imeti kdo drug razen njega, bom to jaz. In jaz tudi zanj sem in bom vedno tam nekje, za karkoli bo potreboval. Mu bom pa najedala in ga klicarila za neumnosti, pa samo da ga slišim 5min, pa pošiljala linke in taggala na fb in take. Ker sem jaz takšna. On tega ne bo naredil nikoli zame in je v redu tako!

Če je na nek način (kakršenkoli) vztrajno toliko časa v tvojem življenju, očitno tej osebi ni ravno vseeno kajne? Daj… prerasti že to “kdo mora prvi” kdo mora večkrat ipd monade. To je brezveze. To ne pove prav ničesar o tem koliko je nekomu nekdo pomemben in kolikšen del njegovega srca ali skrbi, življenja zaseda. Prav ničesar. Nekdo bo za svojo npr ženo naredil tako poroko, ognjemet in limuzino, jo klical 10x na dan, pa ji bo isti večer nabil roge s poročno pričo… razumeš? 🙂

Ja razumem, vse to bi tudi naredila, tudi prva, vedno, ampak včasih preprosto ne vem, če lahko. Ker je vse in vedno tako hladno, da me odbija. Ni to ego. Ampak odnos ne temelji samo na enem. Mora biti vzajemno.

Seveda lahko, zakaj ne? Kaj lahko izgubiš? Za tisto kar ti je vredno se splača potruditi. Vedno.

Odbija te le strah. Njen hlad razumeš ti kot hlad, lahko temu ni tako. Poglobite se 1x v to temo, da isebo spoznaš bolje. Kaj so njeni strahovi, sanje, …? Kdo in kaj je v srcu ta oseba? Potem ti bo bolj jasno zakaj se obnaša tako kot se.

Eno tako hladno osebo sem spoznala nekaj let nazaj, na vsako mojo neumnost je imela tak izraz na obrazu, da me je v trenutku minilo. Nedolgo od tega mi pravi njena najboljša prijateljica, da je njen sin imel tumor na možganih in je ona 2 leti preživela v bolnici z njim. Vse moje neumnosti so jo ves čas držale pokonci in ji polepšale dneve v bolnici. Tega mi nikoli ni in ne bo rekla, a zdaj vem, da ni bilo nič narobe z mano, da me nima nič manj rada ali kot sem mislila jaz, ji grem na jetra, sploh ne .. a vsak se bori s svojimi demoni in nikoli ne veš in ne moreš vedeti kako nekdo dejansko čuti, razmišlja. Najbolj žalostni ljudje ponavadi imajo vedno najlepši nasmeh..pa, a je iskren?

Zanesi se na svoje občutke in naredi kar je prav. Vem, da veš kaj moraš in kdaj bo pravi trenutek zate. Srečno

Pa da jaz tebe nekaj vprašam. Je to tej osebi vredno? Če bi ji bilo bi se to že pokazalo, po več letih sigurno. Ni to nekaj kar je samo meni vredno, mora biti tudi drugi strani. Kot sem napisala, mora bit vzajemno. Ne morem jaz kar ves čas rinit v nekoga, če ne pokaže zanimanja. Jaz sem vprašala, jaz sem pokazala vsaj malo zanimanja, jaz sem se včasih tudi pohecala, vse v mejah dobrega okusa. Ona je ostala hlada, včasih niti odgovorila. Kaj še lahko? Vidiš, oprosti, ampak na tak način se zgubi nekoga, ki bi lahko postal prijatelj, če samo čaka. Jaz sem vprašala marsikaj, ampak ona očitno nima zanimanja zame.

Pa še nekaj, mimogrede, tebi verjetno nepomembno. Ponudila se je ona dokaj pozno, za moje težave pa je vedela že več mesecev prej. Če bi se prej ponudila bi se stvari tudi odvile drugače. Ona že ve kaj, kdaj in zakaj.

Pa mimogrede še to, vem tudi kako se obnaša do drugih, do njih ni hladna. Sem na lastne oči videla, slišala. Se pa med sabo vsi poznamo.

Odvisno kaj je zate “zanimanje”? Lahko ti nekdo ogromno pomeni, pa ne želiš riniti vanj. Morda si ti njej ta “hladna” in se boji odpreti bolj? A si jo kdaj zavrnila, ji odrezavo dala vedeti, da je ne sprejemaš, jo užalila? Razmisli. A je tvoj način in pristop res tak kot opisuješ, a ga tudi ona tako doživlja? Pa smo spet tam, pri razlikah v dojemanju, doživljanju..ni rečeno, da vidi stvari tako kot jih vidiš ti. Lahko se le boji. Večinoma nas ohromi in zadržuje strah.

Izgubiš pa lahko le nekoga, ki nikoli ni niti želel biti tam. Biti del tvojega življenja. Čas, nepomemben. Vsaka stvar ima svoj timing. In pozno je še vedno bolje kot nikoli. Zakaj ji pa za težave nisi povedala takoj?

Glede obojestranskosti pa nimam kaj dodati. To je prva in najbolj pomembna stvar. Tudi iskrenost spada sem not .. če ne je vse zastonj.

Začnita tam. Pri iskrenosti in odkritih kartah. Potem pa počasi naprej

Če sem jaz njej ta hladna se mi pa ne bi niti ponujala. Več mesecev je imela na voljo, v nič je nisem silila, nič nisem od nje zahtevala.

Če sem jaz njo s čim užalila, pojma nimam, to bi morala ona povedati. Jaz mislim, da ravno nasprotno, ves čas sem bila na njeni strani. Če je kaj česar jaz ne vem, spet to je na njej, da pove.

Če si spregledala moj zadnji post, en za tem na katetega si odgovorila, sem napisala, da do nekaterih drugih se ne obnaša tako.

Mogoče pa je ravno to problem. Da se nisi niti izrazila kaj si od nje želiš? Kako naj ti pomaga? Kako naj potem ve, če ne poveš? Naj ugiba? Morda je enkrat že ugibala in ni bilo prav, pa se je opekla in sedaj čaka, da ji ti poveš kaj želiš. Veš, najslabše je ko pustiš, da ljudje berejo “med vrsticami”. Ne dojemajo vsi enako. Povej direktno in bo manj nesporazumov in nesoglasij. Vsaj bosta vedeli pri čem sta.

Kako se do koga obnaša pa res nima nobene zveze. Lahko da zaradi kakšnih nesporazumov tebi ne zaupa več? Zato se obnaša drugače. Kar je logično. Lahko, da so drugi bolj odprti in iskreni, zato je z njimi lahko bolj “takšna kot v resnici je”. Ljudje hitro sodimo, tudi ti v tvoji prvi objavi te teme.. čisto dovolj, da jo je odbilo, prestrašilo ali dvomi v vajin odnos. V iskrenost. Že samo zaradi takih besed, ki jih morda nenamerno uporabljaš oz ne v slabem smislu, s slabimi nameni, pa jih ona tako sprejema in doživlja? Ne vem.

Kakorkoli polnoč je, čisto preveč sem se vživela v tvojo zgodbo.. upam, da te nisem zmedla in da boš vseeno stopila do te osebe in ji magari pokazala ta zapis v branje, da skupaj predebatirata kakšno reč, ki bi vaju pripeljala do skupne poti, besede. Ti res srčno privoščim. Lepo spi, naj jutro prinese še kakšno modrost in bolj sveže misli, polne optimizma in upanja.

Sem jo pa tudi že direktno vprašala zakaj me ignorira. Pa seveda zid in izgovori, češ da me sploh ne ignorira. Ampak že kake 2 tedna kasneje po tem odgovoru me je spet ignorirala. Res ne vem zakaj bi se jaz z vprašanji ves čas ponavljala, če iskrenega odgovora ne dobim.

Še enkrat: ona moje težave pozna in je rekla, da razume. Če je to rekla zaradi lepšega je spet neiskrena ona.

Moraš povedati njej, ne meni… kaj točno želiš? Več pogovorov, več druženja, več poslušanja? Lak je zate ignoriranje? Pa, če je to npr več druženja, jo povabi ti prva ne vem, na pijačo, sprehod, pojdita na kakšno prireditev, športno dejavnost, peljita psa na sprehod magari iz zavetišča.. ipd. Na koncu reci vidiš kako nama je bilo lepo danes, želim si da bi se večkrat tako družili… et voila.

Težave omenjaš ves čas. Po mojem zna bit kaj v zvezi s tem. Da v tem grmu tiči zajec. Samo ker mi ne želiš povedati za kaj se gre, ne morem razumeti celote. Ne prosim te, da mi poveš za kaj se gre, le razmisli pri sebi ali je morda kaj takega, kar jo pri tem moti/jo blokira? Ravno zaradi teh težav? A je morda prevelik zalogaj zanjo? Je prehitro obljubila in sedaj ne zmore držati obljube? Jo kaj drugo zadržuje, ima zaradi tvojih težav še sama težave, …? Da ni kaj v tej smeri?

In če ne ne vem več, mi je zmanjkalo idej