Če so bili kakšni nesporazumi in ona meni ne zaupa zato, zakaj pa mi ona tega ne pove? Zakaj ona ne pove kaj moti njo? Zakaj bi morala samo jaz? Ravno tako kot naj bi bila neiskrana jaz, je enako neiskrena ona.

Malo butasto se ti ne zdi? Ponujala se mi je, da ji lahko zaupam, da se lahko pogovorim z njo, ampak istočasno mi ne zaupa. Zakaj bi se nekdo sploh ponujal, če mi ne zaupa? Ona mi je rekla, da ji lahko zaupam šele takrat, ko bi se naše poti že razšle. Če so bili pred tem nesporazumi zakaj že takrat ni reagirala tako ampak kot, da je vse v najlepšem redu. In zakaj se mi je ponujala namesto, da bi že takoj reagirala tako kot zdaj? Ravno tako kot ona ne more vedet kaj moti mene (ve pa sigurno več kot jaz), ravno tako ne morem jaz vedet kaj moti njo.

In ŠE ENKRAT: ona moje težave pozna in pravi, da razume. Če so bili kakšni nesporazumi so bili povezani z mojimi težavami. In če jo nekaj tako moti naj tako kot misli tudi pove, ne pa da se mi ponuja. Jaz ne morem vedet, da nekaj ni ok, če se mi ona “prijazno” ponuja.

Lej, jaz sem jo vprašala marsikaj, povedala marsikaj, ampak konkretnega odgovora nisem dobila. Če jo kaj moti, jo je česa strah, karkoli, zakaj mi tega ne pove takrat, ko jo sprašujem, se pogovarjava? Če jo nekaj moti pri meni, zakaj mi tega ne pove namesto, da se mi ponuja?

Ona je za moje težave vedela še predno se je ponudila, se pravi je vedela v kaj se spušča. Ne bi se ji bilo treba ponuditi. Kadar se pogovarjava zgleda kot, da se ne želi pogovarjati. Ampak tega ne pove. Jaz bi jo pustla pri miru, če bi vedela, da to želi. Ampak govori drugače, kot da je vse ok.

Edina oseba je bila kateri sem sploh zaupala, delovala mi je poštena, prijazna. Ampak zdaj ne več, zdaj je iz meni neznanega razloga obrnila ploščo. Ravno zaradi tega pa ne vem, če bom sploh še komu kdaj zaupala. Prvič, zadnjič in nikoli več. Ne morem. Kako naj vem, da me ne bo spet kdo po letu prijaznosti zafrknil? Kako se ve v naprej kdo je pošten? Dovolj so že same težave, ki jih imam, tudi en razlog zakaj ne zaupam. Že to je bilo prekleto težko, da sem sploh njej zaupala. Zdaj pa še težje.

Ne vem o kakšnih težavah je sploh govora, a so kakšne finančne narave, zdravstvene, …za kaj približno se gre? Da vem v katero smer sploh razmišljati.. če imaš težave npr z iskanjem službe, recimo, ti lahko nudi določeno oporo, pomaga iskati, ne more pa delati namesto tebe. To je na tebi, da rešiš. Če je problem zdravstveni – kaj pričakuješ kot pomoč, a si ji sploh povedala? Imam občutek, ker toliko poudarjaš, da ona VE, da na koncu ona sploh nima pojma o ničemer, ampak ti sklepaš da ona ve, ker je očitno problem v vajini komunikaciji. Če pravi, da ti želi pomagatin stati ob strani, potem že drži. Zagotovo bi ti povedala, če temu ne bi bilo tako. Jaz mislim da imata vedve predvsem velik problem pri razumevanju druga druge. Vsedita se kot dve odrasli osebi za mizo in se dobro izklepetajta. Zelo vztrajno namreč pišeš določene stvari, misliš da ti je oseba obrnila hrbet, te izdala, meni pa ne deluje tako. Imaš težave z zaupanjem, ok. Vsi jih imamo. A ne moreš takoj tako negativno razmišljati, dokler je ta oseba še s teboj in se trudi. Morda ti ne zna pomagati, pa bi res rada? Morda se boji vprašati, da te ne bi užalila, prizadela? Mi deluješ zelo nedostopna oseba, morda se pa jaz motim.. če njej tako skopo podajaš informacije, ja ni čudno da sploh ne ve kaj je v resnici tvoj problem in na koncu sploh ni hladna, ampak zmedena, izgubljena? Ti jo pa kar označuješ za izdajalko.. veš kaj mislim? Ni te izdala, ni ti obrnila hrbta, če je še vedno tam s teboj in se trudi razumeti. Morda jo nič ne moti, morda se le sprašuje in ti ji ne odgovoriš tako, da bi lahko razumela? Potem pa sklepaš da ona itak VSE VE. Po mojem ne ve, ne razume ali težave ki jo imaš, ali načina pomoči ali kaj točno od nje pričakuješ kot pomoč. Verjetno je še toliko bolj zmedena, ker jo obtožuješ, da je izdajalka, da je bila prijazna pa sedaj ni več ipd… jaz na njenem mestu bi se čisto distancirala, dokler se TI ne odločiš kaj bi rada in to dobesedno poveš. Manjkajo kosi sestavljanke v tej zgodbi, je preveč luknjasta… ne razumem dobro bistva. Če ti ni odveč povedati za kakšne težave se gre?

Kakšno izdajalko? Saj nisem rekla, da me je izdala.

Ravno tako kot se ona mogoče boji, da bi me užalila ali karkoli, se jaz bojim, da preveč sprašujem eno in isto ampak ne dobim odgovora ampak izgovore.

Ona že dobro ve za kaj se gre. Tebe lahko razumem, saj ne veš nič, ona pa ve. Ampak ven se pa vleče kot ti, popolnoma enako. Ti ne veš NIČ, ona ve bistvo, to je pa razlika.

Saj nisem rekla, da je z menoj. Kje je? Nikjer je ni. Nazadnje sva se pogovarjali pred novim letom, tako bolj konktretno. Ampak ne ni na meni, da vedno začnem prva, ker imam občutek, da preveč rinem nekam kjer ni zanimanja. Kje je ob meni? Ne vpraša me niti kako sem. Ne spet bluziti, jaz o njej ne vem nič. Ravno tako kot ona misli, da me bo užalila, enako mislim jaz, da bom jaz njo. Saj si se strinjala, da mora bit obojestransko. Pa ni.

Hudiča, če reče da razume. Potem razume, ane? Zakaj bi mi govorila, da me razume, če me ne bi razumela? Potem je na njej, da pove, da ne razume. Kako naj jaz vem? Če reče eno, misli pa drugo pa to ni moj problem.

Pa samo poglej naslov teme..zakaj tako pišeš, če tega ne misliš? Mene osebno zelo bolijo obtožbe, ki vem da ne držijo. Če jo ti tako obtožuješ za vsako figo, se ne čudim da je na varni distanci. Najbolj boli, ko te prizadenejo ljudje, ki jim zaupaš, jih ceniš in imaš rad. Meni npr lahko ves svet reče, da sem neumna ali karkoli, me ne bo taknilo. Če mi pa to reče nekdo, ki je “moj”, me tako boli, da ti ne znam povedati. Zakaj pa ti čakaš od novega leta, da te zadeve razčistiš? Tudi tebe očitno matrajo in si želiš rešiti. Ne bi smela niti 1x it spat, če veš in čutiš da nekaj ne štima. Zato pa ti pravim pusti h kraju kdo “bi moral prvi ali kaj bi kdo moral” če to ne pelje potem nikamor. Najlažje se je utrmati in očitno sta obe pošteno trmasti vsaka na svojem bregu, pa ste tam. Vsaj to imata obojestransko, če se smem pohecati 🙂 Ona čaka, ti čakaš, mi čakamo, vi čakate…pol leta je pa šlo mimo! Halo! Koliko še? Kaj si pripravljena ti narediti za to, da stopita bližje? Imaš kaj v mislih? Kaj bi ti želela, da ona naredi zdaj?

Na evo, spet jo obtožuješ da se “ven vleče kot jaz” – jaz se ne vlečem ven, te skušam razumeti in te sprašujem, da boš morda dojela, da smo različni in ne reagiramo vedno “idealno” iz različnih razlogov. Zato pa je treba znati in želeti pravilno komunicirati! Ve se kdaj je hec, kdaj so zadeve resne. Ko se gre za resne zadeve, se temu primerno odraslo obnašaj. Ok, ne želiš povedati kakšne težave te tarejo. Pa bom ugibala na pamet kot primer – recimo da se drogiraš. Ona ti je pomagala, želela pomagati, ti nudila oporo, razumevanje, ki ga potrebuješ, da zadeve sama rešiš. Potem, ko je videla, da ti ne rešuješ prav ničesar, se veselo drogiraš naprej, se ji je verjetno zdelo za malo ti “stati ob strani”, saj očitno pomoči ne želiš. Pa se je malo umaknila. Korak naprej je korak naprej, 3 nazaj pa ne bo nikoli šlo naprej. Hočeš to pomoč ali ne? Ker za reševanje tvojih težav si odgovorna sama, drugi ti lahko pomagajo, le če TI to želiš. V enem izmed komentarjev pišeš, da se dela pametno in mora biti tako kot ona reče… ja halo. A si jo prosila za pomoč? Sedaj pa jo pljuvaš?! Zato ti pa pravim, odloči se kaj je tisto kar hočeš, magari napiši na list in pri sebi razčisti kako si ti to predstavljaš in potem to jasno skomuniciraj njej. Pika.

Zdaj je eno tako obdobje, ko se zadeve iz preteklosti rešujejo in sem prepričana, da če zbereš pogum in jo ti ogovoriš, pristopiš kot bi želela, da ona do tebe, se bodo stvari premaknile naprej in razrešile. Kakorloli vama je namenjeno. Ampak boš vsaj vedela na čem sta.

Daj. To kar ti jaz pišem nima prav nobenega pomena, saj jaz nisem ona. Ona zagotovo razmišlja drugače, zato namesto da zgubljaš čas tu z menoj, vse to povej/napiši njej. Ti držim pesti, ampak ne odlašaj

Pa kaj tebi ni jasno?

JAZ JI POVEM, JO VPRAŠAM, SE ŽELIM POGOVARJAT, AMPAK IZ NJENE STRANI NI ZANIMANJA.

JO VPRAŠAM KAJ ČISTO TAKO, ZA ZAČETEK, NEKJE JE TREBA ZAČET, SE VČASIH KAJ POHECAM TUDI, V MEJAH DOBREGA OKUSA, PA NIČ, VČASIH SPLOH NE ODGOVORI, LAHKO ČAKAM NA ODGOVOR DNEVE, TEDNE. LOGIČNO NE BOM RINILA V NJO AMPAK POČAKALA, DA BO ONA ŽELELA ODGOVORIT.

NASLOV TEME JE PA RAVNO ZATO TAK, ČE ONA GOVORI ENO MISLI PA DRUGO, SE IZOGIBA, VLEČE VEN, KAJ JE TO DRUGEGA KOT ZAVAJANJE, NATEGOVANJE?

Kako ti lahko TUKAJ napišem za kakšne težave gre, da bo diskretno in ne bom javno pisala o svojem življenju? Ne gre ane? Niso droge, ni nekaj kar bi se dalo spremenit. Ostalo bo tako kot je. Na gre za pomoč kot tako, ampak za podporo, pogovor.

Kolikokrat bom še morala napisat, da JE NISEM NIČ PROSILA. ONA SE JE PONUDILA. JAZ SEM BILA SAMO VESELA, DA JE KONČNO EN ČLOVEK, KI MU NI VSEENO. IN SEM JI ZAUPALA.

AMPAK JE LOGIČNO, DA NE BOM RINILA V NJO, ČE IZ NJENE STRANI NI ZANIMANJA. KAJ TUKAJ NI JASNO?

ČE RESNO MISLI JE TUDI NA NJEJ, DA TO POKAŽE. ZAKAJ BI SAMO JAZ RINILA V NJO, SPRAŠEVALA, GOVORILA, ČE JI PA OČITNO NI DO TEGA? Ona se samo pokaže lepo v besedah, ko bi pa lahko besede udejanila je pa nikjer ni. Se pa dela neumno, da ne ve za kaj se gre. Ampak istočasno govori, da me razume. Halo?

Za kakšno pomoč naj bi jo jaz prosila? Saj ni zdravnik. Gre za pogovor, podporo, za kar se je tudi ponudila. Da se želim pogovarjat sem pokazala, vprašam kar me zanima. Ampak, če je hladna kot je je logično, da ne bom rinila v njo. Ni vse na meni. Nekaj mora pa tudi ona pokazati, da resno misli.

Jaz lahko rečem, da sem sama, da se počutim osamljeno, da se nimam s kom za pogovarjat. Ona pa to ignorira. In me pust samo. Kaj še lahko? Če ona noče.

Ne vem kaj točno želiš slišati, ker jaz žal nimam te moči, da jo prepričam naj ti prva piše, naj ti nemudoma odgovori in naj bo vedno dobre volje, razumevajoča in vesela, da se ti ne užališ. Se ti ne zdi, da preveč kompliciraš pri najbolj osnovnih zadevah? Meni si po opisanem sodeč iskreno precej naporna oseba, ampak če se je ona odločila ostati, očitno ji ni vseeno in te tako sprejema. Morda si ravno ti toksična za njeno dušo in ji gnojiš s takim otročjim obnašanjem.

Kaj ne moreš zahtevati?? Je tvoja prijateljica ali koji k je? Meni če prijateljica ne odgovori jo brez sramu 10x kontaktiram, ne čakam. Pišem, kličem in če je sila se tudi zapeljem 100km do nje nemudoma. Halo. Pa ali me odriva od sebe ali se dela, da je ok, jaz to vem in začutim in ker mi ni vseeno, je samo gas. Sploh ni vprašanje kako. Takoj. Čips, sladoled, čokolada, robčki in gremo. Dokler ne da ven iz sebe je ne pustim. Potem ji je lažje in ko se zjoče, mi vse pove, jo objamem in sem tam. Ob njej. Jo poslušam. Probam poiskati besede tolažbe. Jo nasmejati, karkoli. Delam iz sebe klovna samo da vidim njen nasmeh vsaj za trenutek. Ko se pomiri, grem in vem, da sem naredila vse kar je v moji moči kot prijateljica.

Kaj delata vedve ne vem, mi je pa to tako hladno, kot sta očitno hladni obe. Če greš ti lahko spat (pol leta!) s tem bremenom na duši, potem ti očitno ni mar in njej tudi ne. J*eš tako prijateljstvo. Ali karkoli imata. To ni nič, ker je obema prek k se pretegniti za to prijateljstvo. Ja prav ane. Potem pa pozabi da obstaja in si najdi boljšo, sorry. Sam nehaj jamrat in obtoževati druge, ker niso ti. Pa roko na srce, to kar ti “kao” narediš tudi ni ne vem kaj. Kje ti je odločnost? A sploh veš kaj hočeš?

Če ni za bit, je za it pravijo. Naredi karkoli misliš, da je prav in veš, da ne boš obžalovala. Jaz na tej točki zaključujem debato z moje strani, ker se že ponavljam in ti očitno ne razumeš, jaz tebe ne, postajam počasi “tvoja kolegica” in del te drame, a sploh ne vem kdo si 😅 saj pravim da sem se čisto preveč vživela v vajino zgodbo, ki se me ne tiče. Rešite kot veste in znate, 2 odrasli osebi pa tak cirkus “pfff je*mti” bi rekel en monovc😄

Ma eni ste butasti v p.m.

Ti se revica ponavljaš? A jaz bi se pa MORALA pri njej ponavljati? ČE V PI Č KO MATERINO NI ZANIMANJA?

VEŠ KAJ, ČE GRE SPAT LAHKO NEKDO, KI SE JE ZA NEKAJ PONUDIL IN POŽRL SVOJE LASTNE BESEDE, GREM LAHKO TUDI JAZ.

JAZ NJE NE POZNAM TAKO, DA BI JO LAHKO ZAČUTILA. HMMMM, ONA PA JE CELO SAMA REKLA, DA MENE ČUTI. ZAKAJ POTEM VSE TE BESEDE, ČE IZ TEGA NIČ NI?

ONA NE PRIDE DO MENE, KO JO JAZ RABIM, KER JE EDINA, KI VE. JAZ LAHKO REČEM, DA SEM OSAMLJENA PA NJE TO NE ZANIMA.

ZAKAJ NE BI ONA IZPOLNILA SVOJIH BESED IN ZAKAJ BI SE MORALA JAZ PONAVLJAT, JO SPRAŠEVAT, ČE NI ZANIMANJA? PAMETNA V P.M. AMPAK ODGOVORA NA TO PA NIMAŠ. ZAKAJ BI BILO VSE NA MENI. ONA PA LEPO ČAKA? IN POTEM JAZ ČAKAM, DA BO IZPOLNILA SVOJE BESEDE IN MORAM SPET JAZ SPRAŠEVAT ŠE PREDEN DOBIM ODGOVOR.

Aja pa še to dodam. Jaz se z njo ne pogovarjam tako kot s tabo. Jebeš vas monovce. Če sem jaz za njo TOKSIČNA, naj se ne dela, da je vse ok. Tudi ona, predvsem ona, ne reče tega kar misli, predvsem pa ne pokaže tega kar reče.

He he..madonca se hitro razburiš 😅 chill. Saj je samo oseba, za katero ti ni mar. Kaj se toliko sekiraš? Imaš milijon drugih, boljših, ki ti bodo stali ob strani kot si ti želiš, v čem je problem? Odj.bi budalo od sebe, če se ti zdi da je budalo. Ampak vsaj povej tako kot misliš in adijo. To jajcanje in cincanje in obtoževanje je pa kar nekaj. Govorim za tvoje dobro. Kaj ti to rabi v življenju? Zakaj bi se morala ti ponavljati, če ni zanimanja? Zato ker TI NI VSEENO. Ker nisi takšna, ker si želiš, da bi bilo drugače. Potem pa POJDI IN SI TO DRUGAČE VZEMI!! je bela cesta no. Kaj ti moram narisat miselni vzorec?! Ker očitno drugače ne bo premika in bosta še naprej do smrti čakali. Kaj te briga kaj ona naredi ali reče, ti naredi kar TI VEŠ DA JE PRAV, ker si ti to želiš. Če te ignorira ji to v obraz tudi povej in postavi j.eni ultimat – a ima to prijateljstvo prihodnost ali ne. Pika. Odločno in jasno. Glasno. Če reče ne, prav in foff. Pozabi da se je rodila in obstajala. Če reče ja, ok. Pravila so takšna. Od danes naprej bo tako…. in poveš kaj so tvoje meje in kaj si želiš ti. Je.mti a znaš govoriti ali si mutava?! Ne me jezit ker manjka res malo da ne grem jaz pa obe za mizo posedem prekleto. Pa vas zaprem v sobo dokler se ne zmenita ne gresta ven. Porko fix. 🤣

Saj pravim da sta isti. To je pa ta problem. Nobena mona ne popusti, a nobena nima prav. Pa ti bodi pameten tu 😄. Pojdi in ji to povej. Rešite že enkrat, ker mene grabijo že popadki…bom rodila od hudega, a niti noseča nisem🤣 jaooooo

In če sem tako toksična, zakaj ne pove, da je tako in ji do nečesa ni? Boljše za obe strani: jaz vem koliko je ura, ona ima pa mir. Ne pa, da se še naprej pretvarja. Večja škoda za njo kot zame. Zguba časa za njo, ne zame.

Heeej umiri se. Jaz sem samo domnevala. Ne vem jaz kaj je in kaj ni, nimam čarobne krogle. Mogoče nisi toksična ti, morda je ona in te želi obvarovati pred njo? Morda misli, da si te ne zasluži kot prijateljico? Morda se ne čuti dovolj dobra zate? Lahko si ji kdaj kaj omenila, pa se ne spomniš in se je užalila oz se boji da bi te s svojim hladnim načinom prizadela in se raje drži nazaj? Kaj pa če je tako? A vidiš zakaj ti pravim POJDI, JE.EMTI IN SE Z NJO POMENI kot če bet, ne pa mene poslušat, kaj jaz koji k vem kaj dvem babam hodi po glavi?! Poznam jih ogromno, zato lahko ugibam do jutri, verjemi. A morda nobeno od mojih predvidevanj ni realno. Kot ti ki se ne drogiraš 😄 razumeš?

Zakaj ti je tako težko še 1x pristopiti, če si že toliko krat? 1 več ali manj… morda so vama zvezde bolj naklonjene danes. Kaj veš

Nočem pristopiti ŠE ENKRAT ravno zaradi njenih butastih “tega me ne sprašuj več, karkoli lahko samo tega ne”. Ko jo pa vprašam kaj drugega pa zgleda, da tudi tega ne bi smela. In ne gre za moje težave.

In meni je mar za njo, njej ni mar zame, očitno.

Lej oprosti, ampak samo ti si tukaj pišeš z mano 😂 dobim občutek, da si ti ona, ki me hoče na svoj način prepričati, da ji povem, pristopim tako kot bi njej pasalo. In stvari, ki jih nisem prav naredila in bi ona hotela drgače. Jaz sem jaz in ona me očitno take ne sprejme.

He he modi to je pa jeba, da še na monologe folk ne trza več. Ha ha.

Verjemi, da sem jaz direktna oseba, pri meni vedno veš na čem si in če vidim, da nekdo ne vloži niti minimalnega truda, se umaknem brez besed. Meni te vaše drame povzročajo napade anksioznosti, prisežem. Jaz imam rada pristne ljudi in odnose, ne pa pretvarjanje, ugibanje, domneve, igrice… mene to vrže povsem iz tira, ker sem preobčutljiva, zato se fejk ljudem in situacijam, kjer ne morem biti pristna jaz, kar konkretno izogibam. Zato morda to tvojo kolegico lahko bolje razumem. Sem dala marsikaj skozi in prijateljstev in doživetij takih in drugačnih. Zato lahko na to temo pišem neskončno dolgo. A žal jaz nisem ona, no vsaj ne vem da sem 😳 Ne spomnim se, da bi imela kakšno tako prijateljico, eno sem sicer imela pred kar nekaj leti, ki me je skoraj pokopala s svojim obnašanjem. Je bila res v težavah, ampak ker se je sama ves čas spravljala v težave. Pa me je klicala vsak dan večkrat na dan in po uro dve nabijala in mi dajala občutek, da ji moram pomagati. Jaz sem v tistem obdobju imela faks, dva majhna otroka, težave v službi, težave s sodiščem, na poti k ločitvi, starša oba bolna, brat poškodovan, mlajši sin poškodovan… sem mislila, da se mi bo zmešalo. Dobesedno. Pa sem ji povedala večkrat, da ne zmorem. Je vsega preveč in sem pregorela, ji ne morem stati ob strani, ker še sama potrebujem pomoč. Misliš da me je poslušala? Rinila je naprej v nove težave in me klicala, dokler nekega dne nisem preprosto dvignila več. Oddaljila sem se postopoma, da je ne užalim, a sama sem bila bitko za svoje zdravje in življenje. Danes, če bi jo vprašali bi zvenelo nekako takole: “prekleta pr…ca nehvaležna, kaj vse sem jaz za njo naredila, jo klicala in ji stala ob strani, ona pa mene kar odrezala. Zdaj se drži visoko in starih prijateljev ne pozna več” ipd . Vidiš, to je ta druga plat medalje. Ni vse tako kot izgleda in če ne poznaš zgodbe, če je ne doživljaš, ne moreš soditi.

Jaz bi ti rekla tako. Bodi kar si, nihče te nima pravice spreminjati ali zahtevati karkoli. A če ti je nekaj pomembno se potrudi, ne bo ti krona z glave padla. Pa karkoli je to. Ustreži ji, če ji to toliko pomeni. Ti boš na koncu z malo truda dobila prijateljstvo, ki ti toliko pomeni. Če ti, seveda. Če ne, pusti jo naj gre svojo pot. Stvari se z leti spremenijo, zgodbe takšne in drugačne zaključijo, prijateljstva zbledijo. Morda je čas, da tudi sama obrneš list. Lahko da ti je namenjeno nekaj boljšega, nekaj po tvoji meri in okusu. Vsa prijateljstva gredo skozi različne faze, morda se pa nekoč kasneje ponovno najdeta, lo bosta obe bolj zreli.

Jaz bi si z veseljem dopisovala s teboj, če boš kdaj osamljena in želela poklepetati, tudi sama kot vidiš sem klepetulja težke kategorije 😂samo ne o tej tvoji kolegici več, te prosim na kolenih 🤣😅 če ne umrem lih tukaj… LOL in če ne tudi v redu.

A vedno naj te vodi srce in razum, ne interes, ne ego, ne um  …

Ne vem no, ampak da se nekdo za nekaj ponudi in tega ne izpolni, potem se pa jaz pretvarjam, jaz sem fejk, jaz sem… kaj še??? Hvala no, ta je pa krepka.

No vidiš, to je to, jaz isto kot ti samo iz drugega razloga. Zakaj bi rinila, če ni zanimanja? Zakaj bi rinila, če je nekaj narobe? Zakaj ne bi bila ona tista, ki bi se spomnila name takrat, ko bi lahko? Če nima časa, če je nekaj narobe, če je bolana, ne bom imela nič od tega, če bom rinila v njo, ker bom vsiljiva.

Nisem rekla zate, da si fejk in vse to. Govorim nasplošno, ti želim predstaviti kako jaz na te stvari gledam, ne govorim o tebi konkretno no.

Ne vem če je to res. Vsiljivost si ti tako predstavljaš, jaz npr ne. Meni ni vsiljivo, če me prijateljica pokliče in vpraša kako sem. Ali pošlje sporočilo. Če ne odgovorim takoj, se potrudim čim prej. A nikoli nisem tega, da te nekdo 1x toliko vpraša kako si jemala kot vsiljivo. Vsiljivo je 3x na dan po 2 uri na telefonu 🙂 pa še to odvisno kdo. Včasih si pač babe imamo dosti za povedat kajne 😉 Vsiljivo bi bilo, če je to ena xy oseba, ki je ne poznaš dobro, sodelavka npr in te mori za kakšne službene zadeve ob 22h. Na primer. Ali pa če ti nekdo jasno reče sorry zdaj ne utegnem, se slišimo kasnej – ti pa siliš po svoje naprej. Pa še to ne velja za najboljše prijatelje ali ožje družinske člane v težavah. Eko. Tako jaz mislim. Ima pa vsak svojo mejo in jo je treba spoštovati, to vsekakor. Saj veš do kod lahko pri nekomu greš vsaj približno. Če se tako dolgo poznata, potem sem sigurna, da ne bi ona imela nič proti. Bolj se mi zdiš tista, ki se nekaj obotavlja, pa ne razumem čisto zakaj (mimo tega kar si že zapisala oz v ozadju mora bit kaj drugega, ali sta se kaj skregali ali si kaj slišala od koga ipd). Kakorkoli. Sporočilo “kako si” ne more biti nikoli narobe. S tem pokažeš, da ti je mar. Ne glede na vse. In ja, prav bi bilo da se ona oglasi kdaj. Pa da se nauči poslušati. Pa biti boljša prijateljica. Pa manj hladno odgovoriti. Se strinjam z vsem tem. Upam, da doživiš kdaj tudi to in spoznaš, da ni tako napačna kot se ti zdi. Če pa je napačna, potem pa da ti jo usoda čim prej umakne s poti 🙂

Napisala si “VAŠE” drame. Čigave vaše?

Ona mene nikoli na vpraša Kako si, oziroma že zeloooo dolgo ne. Ona meni sploh nikoli ne piše, ne vpraša, nič. Samo jaz njo. Sem pa izvedela, da drugim reče naj me vprašajo kako sem. Se pravi jo zanima ampak ona me ne bo vprašala. Se pravi se boji pokazati čustva.

In kako ti veš kakšna je ona? A si ti ona? Poznaš celo situacijo? Si kako drugače povezana s situacijo, njo?

Ona se pa tudi obnaša tako čudno. Kot, da je v kaj prisiljena. Sama se je ponudila. Nič ji ni treba. Lahko reče nočem nič s tabo pa je. Ne pa, da čaka, da bom jaz nekaj PRAVILNO vprašala. Ali tako kot njej paše.  Jaz vprašam tako kot znam, tisto kar me zanima. Ni pa nič grdega ali nesramnega. Ne morem pa za odrasle ljudi izbirati besed in pazati, da bo na koncu vprašaj, da bojo oni vedeli, da bi rada odgovor ali pogovor. Če rečem, da se počutim osamljeno in, da se nimam s kom pogovarajti. Kaj je tukaj težko razumeti? Ona to ignorira. In a je to grdo, če to rečem? In približno taka so vsa moja vprašanja njej. Nič grdega.

Imaš ves čas tega čveka nek “detektivski” ton. Zakaj to? Jaz ti skušam pomagati, ti pa kot da prežiš na kakšno mojo napako oz besedo. Vaše drame npr. To “vaše” je bilo mišljeno “ne moje” ker se jaz dramam izogibam – vidiš zdaj tudi zakaj. Ti si me povlekla v to vašo dramo, pa se moram še zagovarjati na koncu in se počutim kot da sem jaz zdaj kriva, da se vidve ne razumeta. Halo. 😅 Že kar malo obžalujem, da sem ti sploh kaj odgovorila. No vidiš potem, da ji je mar in da jo skrbi zate… zato ti pa pravim, da pretiravaš in da verjetno tvoj ponos ne dovoli, da bi jo poklicala ali ji pisala. Nekaj sta mogli imeti, da se je tako oddaljila, ne more biti “kar tako”, samo ne poveš tega. Pa tudi ni treba, vidve že vesta.

Saj ti že ves čas pravim, da ne vem za koga se gre, niti ne govorim da kaj vem, ampak le ugibam. Vsaj kolikor jaz vem, nisem seznanjena s situacijo, razen kar si mi tukaj zapisala in ti na podlagi tega komentiram.

Ta vprašanja so popolnoma ok, nič takega spornega. Vsaj meni se tako zdi. Kot rečeno, razen če sta kaj skregani ali se je zgodilo kaj kar si pozabila omeniti in bi to pojasnilo celotno zmedo?

Kaj bi bilo samo med nama res ne vem. To bi morala ona povedat. Kot sem že napisala, če jo kaj moti naj to ona meni pove. Jaz tega ne vem. Sem jo vprašala seveda, že nekaj časa nazaj, pa se je ven vlekla, da ne ve. Pa da ne ve o čem govorim. Se pravi po njenih odgovorih sodeč ni nič narobe, ampak po njenem obnašanju je pa očitno zelo. Seveda smo imeli nesporazume, kot čisto vsi. Ampak ti nesporazumi sploh niso bili med nama. Se je pa ona dostikrat vmešala v nesporazume drugih kot, da hoče vse vedet ali pa kot da drugi rabijo varuško, da namesto njih rešuje njihove nesporazume. Vsi smo odrasli. Ona pa ni bila nikoli del teh nesporazumov. Midve same nisva imeli nesporazumov.

Tudi če jo skrbi zame ona tega ne pove meni. Se pravi jaz tega sploh ne bi smela vedet. Jaz bi posredniku morala dati podatke, ki jih on prenese njej. Kaj bom jaz nekemu posredniku govorila nekaj kar zanima njo, no? A to je pa pošteno, da ona tako dela?

Samo tiho bodi in bodi srečna, da ne veš kako je biti na “drugi strani” 😅 jaz sem nekoč naredila še nekaj dosti hujšega kot ta tvoja, sem skupnega prijatelja prosila da pogleda na družbena omrežja, če je vse ok in kako je nekdo, ker me je na smrt skrbelo zanj. Prejokala sem en kup cajta zaradi njega, tako hudo mi je bilo, a ni želel več komunucirati z menoj in nisem mogla drugače priti do njega, ker mi je direktno povedal, da ne želi imeti več nič z menoj. Ne predstavljaš si kako hudo je tudi to. A ta tvoja s teboj vsaj komunicira. Ne še tako kot bi si želela, a nekako vseeno da. Nekaj je še vedno nekaj. In ne, ni pošteno, da se sprašuje okoli, a včasih nimaš druge možnosti. In če te skrbi za nekoga, vprašaš . Meni je to pravzaprav zelo lepa gesta vseeno, napačna a lepa. Ker pove več kot vse besede skupaj. A ni to lepo, da nekoga skrbi zate in mu ni vseeno?

No, glede teh nesporazumov. So nesporazumi. Važno je, da nista vedve nič skregani.

Kaj pa vem, če potegnem črto vedve sploh nimata problema. Nekdo bo moral biti prvi, to je dejstvo …pristopiti ali pričeti pogovor in če ni nesporazumov, kakšnega spora ali drugih nejasnosti, sploh ne vidim zakaj ne bi imeli normalnega odnosa?

Mogoče zato, ker ona ne spusti ponosa?

Če lahko vpraša nekoga drugega zame, zakaj ne more mene? Kakšna je razlika? lepo gor ali dol, zame je to težko, ker njej ne morem nič reči, ker tega jaz sploh ne bi smela vedet. Se pravi ona dobi podatek o meni (ali pa tudi ne, če ne odgovorim posredniku) in njej je lepo fajn, ker ve, jaz sem pa še vedno sama in se glede na takele stvari počutim kot drek. Če sem dobro ali pa če nisem dobro, isto je, tudi, če ona ve je isto kot, če ne bi vedela. Zame se ne spremeni nič. Tudi posrednika ne zanima zakaj nisem dobro, če nisem. Kako jo lahko skrbi zame, če je pa na koncu isto ne glede na to kako sem?

Razlika je, da se tebe boji, ker si tako zakompleksana.

Nehaj biti nasilna in jo uporabljati za reševanje lastnih kompleksov.

Ne vem, odvisno od njenih izkušenj s teboj. Lahko se je kdaj “opekla” in ne želi biti ponovno prizadeta. Ti dam en svoj primer..ko sem jaz požrla svoj ponos, poteptala dostojanstvo in vse kar mi je najbolj sveto riskirala zato, da osebo kontaktiram, mi je le-ta zabrusil, ne sicer dobesedno, ampak ko češ “nimam časa zate ne zdaj ne nikoli, ne oglašaj se več”. Tak cmok bi sebi dala takrat. Prisežem. Kaj je to meni bilo treba?! Mar bi bila tiho še naprej in zadržala v sebi. Meni je bila to lekcija za vedno. Jaz k tej osebi ne bi pristopila nikoli več prva, ma niti če imam za umret. Ne gre se za ponos, ampak za bolečino ob zavrnitvi. Najraje bi se pogreznila v zemljo še danes, ko samo pomislim kakšna mona sem bila. Ne morem si oprostiti. Pa tako jasno mi je bilo povedano že večkrat prej da naj dam mir. In nisem mogla, dokler se nisem prepričala, da ni kakšen nesporazum vmes, ali karkoli, dokler nisem naredila res vsega v svoji moči. Evo. Lahko da ta tvoja ima podobne izkušnje (morda s kom drugim) in je zato previdna.

To s posrednikom imaš popolnoma prav. Ni isto, sploh ne. Jaz sem prepričana, da bi raje izvedela od tebe kako si in če nisi ok, bi ti lahko stala ob strani, tako pa ne more, ne da bi se izdala kako je izvedela recimo da nekaj ni ok. Tako da ima zvezane roke in ji je še huje verjetno. Predvidevam. Potem je še tu vprašanje iskrenost teh vmesnih členov. Itd. Nikakor to ni rešitev in ne, ni prav. Bi te morala osebno vprašati, se strinjam.

Ne vem kaj ti reči. Res ne. Mi je žal, da je tako kot je. Samo to. Pa da nisem bolj pametna in da imam rešitev za vaju…žal je nimam.