Nasilna??? Pa ravno malo prej sem pisala, da ne rinem v njo. Nasilna s čim? Dajte, ajde, dajte, če že nekaj takega bleknete, še razložite zakaj? Sem že tudi napisala, da se z njo ne pogovarjam tako kot z vami tukaj. Nasilna sem, ker te tak nasilen forum naredi nasilnega. do vas tukaj gor, ja. Pa mi dol visi. Najbolje, da še policijo pokličete, da ukine forum.

Mah, jaz te ne vidim kot nasilno, sploh ne. Imaš pač svoj stil in način. Ne leži vsakemu, a to ne pomeni, da je karkoli narobe. In še enkrat, če čliveka vprašaš kako je, zakaj se čudno vede ali če je kaj narobe da se dolgo ni oglasil, to po mojem ni vsiljivo. Kako bomo pa potem ljudje sploh lahko komunicirali, če se vsako sporoćilo razume kot da nekdo rine vate? Ni res, nisi naredila nič narobe, pomiri se..vse je v redu. Bomo že rešili. Več glav več ve, nekaj bomo skupaj naumili prej ali slej. Si pa predstavljam lahko, da je taka situacija lahko precej frustrajoča in se vrvica potrpljenja precej skrajša. Zato je dobro čim prej razrešiti karkoli človeka tare.

Nikoli je ne bi zavrnila, če bi me vprašala Kako si ali kaj takega. Saj je še nikoli nisem. Tudi takrat, ko sva se še normalno pogovarjali, sem ji vedno normalno odgovorila, če me je to vprašala. Ravno tako jaz mislim, da ona zavrača mene, ker je tako hladna.

Psihopati, ki nimajo čustev do drugih, saj vedno in povsod gledajo le na svojo rit in bi človeka do konca zmrcvarili, če bi s tem dosegli svoj cilj. Manipulacija pa je njihova osnova “pogovora”.

Nekaj časa nameni osebi (lahko tudi par let, odvisno kok jim je glavni cilj pomemben za uresničit), si nadane masko s katero misli, da te bo dobil za svoj cilj, ko vidi da ne pali, pa pokaže svoj pravi obraz, ti si kriv vsega on nedolžen kot najbolj nedolžno jagnje 😁, zaneti prepir za izhod in potem teatralno zapusti prizorišče a še dalje iz ozadja steguje pajkovke, dokler “končno” ne najde novo žrtev ali “žrtev”.

Niti ni važno zakaj to počnejo, ti podatek ne nuca, ker so tako poškodovani, da ni možnosti, da zaživijo zdravo in začnejo zdravo komunicirat.

In ne-ni res, da ti bo vsak človek povedal po resnici, če ga direktno vprašaš. Še nasprotno-tvoji resnici bo oporekal, ker se ne sklada z njegovimi cilji in te hoče prepričat da si nekdo drug, da imaš rad nekaj drugega in ne to kar imaš rada itd itn. Kar je logično-saj sam sebe fejka ko skuša doseči cilj pa to podtika naprej. Zato ena taka luštna smernica za naprej-čim te en skuša prepričat v nekaj kar nisi in nekaj kar nočeš-se obrni in odidi.

‘Nikoli je ne bi zavrnila, če bi me vprašala Kako si ali kaj takega. Saj je še nikoli nisem. Tudi takrat, ko sva se še normalno pogovarjali, sem ji vedno normalno odgovorila, če me je to vprašala. Ravno tako jaz mislim, da ona zavrača mene, ker je tako hladna.”

Sem kopirala citat, če ne mi zablokira cel telefon. 😅

Ti verjamem. Izgledaš v redu ženska pp zapisanem sodeč, razumem tudi tvoje stališče. Lahko se pa poistovetim bolj z njenim. Kot rečeno, lahko je kdaj imela slabo izkušnjo in jo je strah.

Sporoči prosim kako bosta rešili, res me zanima, če se bosta uspeli “najti” in če bo srce na koncu zmagalo. Močno navijam za vaju. A ni to življenje smešno na nek način? Ali smo samo smešni mi sami, ki si ga znamo spretno zakomplicirati v tri dni po nepotrebnem😅

Daj mi povej prosim nekaj. Kako se lahko poistovetiš z nekom, ki ga sploh ne poznaš? Nisi je videla, slišala, si pisala z njo? Nič. Lahko se pa zelo poistovetiš z njo, če si mogoče ona. Lahko se “poistovetiš” z njo glede na to kako se jaz pogovarjam s tabo. Ampak moje pogovarjanje z vami iz tega foruma ni niti pod razno niti podobno mojemu pogovarjanju z njo. Ta forum ni f od foruma. Poznam nikogar tukaj. Večina takoj samo napada pa izgine, ker jim je dolgčas, nihče tukaj pa ne more vedeti kakšna je realnost saj niti situacije ne poznaš. Prav tako ne moreš vedeti kako se ona obnaša do mene, če nisi ti ona. Če se lahko poistovetiš z njo potem hočeš mene prepričati, da je ona drugačna kot je do mene. Pa saj sploh ne poznaš ne mene, ne nje, ne situacije. Razen, če nisi ona.

Eto.

Ravno o tem govorim.

Zazri se vase, pa ti bo jasno.

S tabo človek res ne more komunicirati, ker si užaljena, vsako malenkost vzameš osebno…. Na nek način se gre za nasilje.

Zato se te izogibajo.

No tako nekako. Hvala.

Je pa težko, ko te nekdo toliko časa zavaja in se pretvarja, potem pa bum, kao ne ve zakaj se gre, o čem govorim, jaz sem grozna, grda, najslabša, ona najboljša in seveda boga, ker sem ji ne vem kaj naredila. Ampak povedati pa noče kaj. Ja pa seveda, ona je odrasla in zrela. Če bi bila bi povedala kaj sem ji naredila.

Me nisi razumela dobro. Sem se slabo izrazila morda. Pravim, da mi je lažje se poistovetiti z njo zaradi izkušenj, ki sem jih jaz imela – z moškim! Ne z žensko, z nobeno prijateljico nisem imela take izkušnje, zato vem da nisem “ona”. Če bi ti bila moški, bi to bila druga zgodba, a ker nisi ti povem takoj, da jaz nisem “ona”. In res je, ne vem ničesar razen kar si napisala sama tu gor. Mi je pa dovolj, da si ustvarim eno svoje mnenje. In nič te ne prepričujem, samo svoje mnenje podajam. Če ti je odveč, mi lahko poveš. Ne bom odgovarjala, ni problem. Vse dobro

Ni mi odveč. Mi je pa čudno kako se lahko nekdo, kdorkoli poistoveti z nekom katerega SPLOH ne pozna. Jaz se tudi lahko poistovetim s tistim, a veš no, joooj,  s tistim no. 🙂

Vidiš kako, enostavno! Samo dovolj časa si dopisujem s teboj in mi je vse jasno. Ta moment tvojo prijateljico popolnoma razumem. Res je nekaj na tebi, v tvoji energiji, kar odbije oz prisili v umik in distanco. Počrpaš vso pozitovno energijo. Verjamem, da ne namerno, a tako se sedaj jaz počutim – izžeto. Zadnje kar bi želela je, da ima nekdo v mojem življenju tak negativen vpliv name in moje počutje. Morda je to le nekompatibilnost karakterjev? Kdo bi vedel…

Se umikam iz debate. Upam, da ti kaj od zapisanega in komentiranega pride prav, sem se trudila, nisem pa dovolj pametna za rešiti vaše težave. Mi je žal.

Hehehehe kaj sem pa zdaj naredila? Ti se non stop nekaj smejiš, pokaš od smeha, ko se pa jaz pohecam pa teatralni odhod kot je napisala Zartrose. Jaz tudi tvojih pokanj od smeha ne razumem.

Ne smejim se, ne pokam od smeha ampak sem v stiski in se bojim koga užaliti. Zato zalepim nasmešek, da ne bo preresno. Pa mi ne bi bilo treba hoditi po prstih. Sploh ne na enem forumu. A tako se navadiš, da je lažje, bolj znosno.

Nadaljuj z zartrose očitno ste na isti valovni, jaz pa moram zaščititi svojo energijo in počutje. In ja, tudi ti ne veš da lahko nekoga hitro prizadeneš s svojimi besedami. Eno je hec, drugo je pa tole. Ni problem, da se z nekom “ne razumeš” problem je kako se ta oseba ob tebi počuti. Zdaj se pa jaz počutim kot drek. Mislim, upam, da to ni bil tvoj namen.. potem se pa čudiš hladu

Daj no prosim te. Jaz sem v veliko večji stiski. Pojma nimaš.

In nisi nalepila nasmeha. Ampak večkrat tistega, ki se valja od smeha, da mu solze tečejo.

Kako si lahko v stiski zaradi enega glupega foruma? Jaz sem v stiski zaradi ljudi, ki jih poznam, zaradi svojih težav…  Ti pa si v stiski zaradi enega pokakanega foruma, zaradi ljudi, ki jih sploh ne poznaš.

Ja res je, sem mona. Vem. Ni treba poudarjati, meni je to že dolgo jasno. A tudi takšni obstajamo. Ti želim pomagati, ti stati ob strani, sem se ti ponudila večkrat če potrebuješ pogovor… tudi jaz imam marsikaj in danes in včeraj, pa vedno najdem lepo besedo in čas za nekoga, ki pravi da je osamljen. Mi ni težko nikoli. Niti ob polnoči niti ob 5 zjutraj. Potem pa vidiš, da te imajo za norca. Kaj naj si mislim zdaj o sebi? Kako naj se počutim? Kot ena mona.

Upam vseeno, da rešiš kar imaš in ti želim vse dobro. Bom molila tudi zate

Saj ne vem a naj se smejim ali jokam. A vidiš jaz sem tudi mislila, da se ti delaš norca, ker skoz lepiš tiste smeške. Ajde navaden nasmeh. Ampak zakaj si skoz pokala od smeha pa?

A vidiš tako je meni, ko je ona tako hladna, ko ne vem a sploh misli resno. In potem naj se jo upam sploh še kaj vprašati.  Dejansko si ne upam. Nikoli se nisem z njo pogovarjala grdo. Nikoli! Nikoli tako kot tukaj. Vedno je bilo vse ok, dokler ni ona postala hladna. Ko je postala hladna sem se pa jaz umaknila. Jaz se z njo ne pogovarjam več že od pred novega leta. Mislim, da je bil november.

Tukaj se pa pogovarjam tako kot večina drugih. Mislim kot živalski vrt je tale forum.

Sem ti že povedala. Ko postane preresno zalepim smeškote, da razdramatiziram ozračje, se kdaj pošalim, da ne misliš da sem smrtno resna ali da te želim užaliti z zapisanim. Če ne zalepim smeškota včasih ljudje preresno vzamejo moj zapis in se začnejo prerekati z menoj, dramaaa. Zato preventivno smeškoti, meni je vseeno kateri, tisti ki sem jih med zadnjimi kje uporabila in jih najhitreje najdem.

Sem ti rekla, delaj kar češ, ni na meni da te usmerjam kako boš živela ali se obnašala. Jaz sem ti želela le svetovati, če ti kaj mojega pride prav. Če ne, žal. Strokovnjak za odnose pa res nisem in niti ne želim biti.

Pa lahko bi bila “sprememba, ki jo želiš videti v svetu” na primer in se pogovarjala vljudno kot jaz s teboj. Recimo.

Na cedilu – Ne napišeš kakšne težave imaš, opisuješ njegove spremembe pa ne opišeš v kakšnih situacijah. Morda se naveliča jamranja in samopomilovanja, morda si oseba brez samozavesti in enostavno ne ve kako naj reagira v določenih situacijah.

Napiši malo več, predvsem kakšna oseba si ti, si vesela, polna življenja ali zamorjena jamrajoča kepica nesreče?

Verjetno je nek vzrok, da se prične obnašati drugače, morda mu ne kažeš dovolj hvaležnosti in zadovoljstva, ko se ukvarja s teboj, morda si tip, ki veselja in sreče ne pozna,… s takimi pa je držati pozitiven odnos, izredno težko.

Začni delati na sebi, da boš zadovoljna sama s seboj, potem bodo tudi drugi in njihov odnos do tebe se bo spremenil.

Jaz bi se pogovarja vljudno, če bi vedela, da tisti smeški niso norčevanje. Potem sem se pa še jaz malo pozajebavala. Ni bilo pa mišljeno čisto nič slabega. Ne morem pa prilepit tistih smeškov, ker jih ni na računalniku. Samo tega lahko 🙂 v nastavitvah za mon pa teh smeškov ni na rač.

Hvala za vse nasvete, ampak ne upam si je vprašat ali reči nekaj kar sem že. Ne vem ampak, če se je ponudila bi lahko tudi ona kaj rekla ne samo jaz. Zdaj se že jaz samo še ponavljam. Vseeno bi mi bilo, če bi šlo za kar nekaj. Šlo je pa za najtežjo stvar v mojem življenju. In res mi ni do tega, da nekdo to ve, potem me pa pusti samo. In se dela kot, da ne ve za kaj gre. Če bi njej bilo mar bi se tudi ona lahko v teh pol leta kaj oglasila.

Ni problem, sva rešili. Brez zamere. Vidiš kako hitro lahko pride do nesporazumov

Zato so pa odkriti pogovori bistvo. Nobeno ugibanje, skrivanje, branje med vrsticami, namigi ipd. Ampak da človeku poveš tako, da te dejansko razume. Po vsem kar si napisala te jaz še vedno ne razumem, ne morem si niti predstavljati za kaj naj bi se šlo ali karkoli povezati v smiselno celoto. Poveš in ne poveš. Ne vem.

Potem pač čakaj da se zgodi čudež. Jaz druge ne vidim. Nihče od vaju ne misli popustiti potem pa bodite tam kjer ste zdaj. Nikjer. Mogoče bo višja sila ukrepala. Druge ni. Če tebi ni žal, da se vajino prijateljstvo tako konča… jaz res ne morem pomagati več kot tako.

Sem ti že napisala kaj in kako sem ji povedala in je to ignorirala. Ne bom se ponavljala. Ne vem pa kako ne more razumeti nekaj kar je čisto razumljivo. Samo vprašaja ni bilo na koncu, in ker ni vprašaja ni vredno odgovora. Edino kar si lahko predstavljam je to, da noče. Jaz bi lahko popustila, ni problema. Ampak to je bilo že 2x. In če je 2x ni zanimalo, ne vem zakaj bi jo zdaj. Samo še bolj žal mi bo, če bo spet isto.

Nimaš kaj izgubiti. Jaz včasih življenje rada primerjam s kakšno družabno igro. Šah, poker, … in izrazi, ki povedo vse. All in na primer. Kdor ne riskira, ne profitira pravijo. Saj ne velja vedno, ampak večinoma imam tudi sama izkušnje, da ko sem izstopila iz cone udobja, česar res ne maram, se je zgodilo nekaj zares magičnega, nepredstavljivega zame do takrat. Iz kavča mi še ni uspelo veliko. Poskusi kak drugačen pristop, nekaj česar še nisi do sedaj. Preseneti njo in sebe. Če ne bo pričakovala, bo odziv dosti bolj pristen. Ne me vprašat kaj, ker na pol spim in možgani delujejo prepočasi, da bi lahko bila kreativna… morda mi jutri kapne kaj domiselnega, pa ti napišem. Kaj zabavnega morda? Poskusi v glavnem nov pristop. Če želiš seveda, ne nagovarjam te, samo kot ideja, če se odločiš za to.

Ampak a nimamo čisto vsi na svetu nesporazume? In če samo zaradi nesporazumov ni vredno imeti prijateljev, nihče ne bi imel prijateljev. No ja  saj vedno več jih nima. Vedno več ljudi gleda samo nase.  Ne vem, da nekdo reče, da nima nesporazumov, da ne naredi nič narobe. Potem je popolen? Pa to obstaja? Težko je pa očitno povedati kaj je nesporazum, jaz tudi ne morem vedet kaj nekoga moti, da bi lahko to popravila, če tega ne pove. 1000x lahko vprašam kaj je narobe pa, če nekdo noče povedat ali reče, da ni nič potem ni nič. Potem tudi popravit ne moreš, če ni nič. Potem človek lahko vzame, da je vse ok in se obnaša tako kot do zdaj. Lahko bi pa popravil, če bi vedel. Če je nesporazum sta za to vsaj dva, in tudi rešit ga morata oba.

Nisem brala cele klobase, ampak deluješ mi kot oseba, ki grebe in praska in hoče priti do odgovorov.

Če bi ta post pisala oseba, s katero se ne razumeš, bi lahko zgledalo takole: Imam eno prijateljico, ki ima kup težav. Sem ji pomagala s pogovori, ves čas sem ji na voljo, res sem bila zanjo tam, ampak ona mi dejansko požre energijo. Po druženju z njo sem kot cunja. Tudi jaz imam svoje težave, ampak ona tega ne vidi, vedno je samo jaz jaz jaz… ko ne morem več, me pa napade, da sem ledena in nedostopna.

Vsaka zgodba ima dve plati. Slišali smo samo tvojo plat. Po tem, kako na vsak post odgovarjaš in se prepiraš, me spominjaš na tisto “misel” ali kakšen nick je že imela, ki ni in ni nehala najedat. Praviš, da nisi taka v odnosu s to osebo, vendar dvomim, da je res. Človek je, kakršen pač je, in ti vrtaš in glodaš. Ta oseba morda enostavno nima več energije za ukvarjanje s teboj.

AZ JI POVEM, JO VPRAŠAM, SE ŽELIM POGOVARJAT, AMPAK IZ NJENE STRANI NI ZANIMANJA.

JO VPRAŠAM KAJ ČISTO TAKO, ZA ZAČETEK, NEKJE JE TREBA ZAČET, SE VČASIH KAJ POHECAM TUDI, V MEJAH DOBREGA OKUSA, PA NIČ, VČASIH SPLOH NE ODGOVORI, LAHKO ČAKAM NA ODGOVOR DNEVE, TEDNE. LOGIČNO NE BOM RINILA V NJO AMPAK POČAKALA, DA BO ONA ŽELELA ODGOVORIT.

Kako ti lahko TUKAJ napišem za kakšne težave gre, da bo diskretno in ne bom javno pisala o svojem življenju? Ne gre ane? Niso droge, ni nekaj kar bi se dalo spremenit. Ostalo bo tako kot je. Na gre za pomoč kot tako, ampak za podporo, pogovor.

Kolikokrat bom še morala napisat, da JE NISEM NIČ PROSILA. ONA SE JE PONUDILA. JAZ SEM BILA SAMO VESELA, DA JE KONČNO EN ČLOVEK, KI MU NI VSEENO. IN SEM JI ZAUPALA.

Stvar je kristalno jasna, ti imaš probleme in iščeš ljudi, ki bi jih gnjavila s svojimi težavami. Pride mimo dobra duša in ponudi pomoč. Ti ne vzameš prsta, ampak zgrabiš celo roko, ženska ne zmore več in se distancira, ti jo okličeš za hladno, nedostopno, bolno osebo.

Pa kdo za vraga si, da misliš, da bodo ljudje dali svoje življenje na stranski tir in se ukvarjali s tvojim?? In če se nehajo z njim ukvarjat, so po tvoje pokvarajenci in hinavci. SAMO STRAN OD TAKIH KOT SI TI!