Lektoriranje – imam prav?
Pozdravljeni!
Trenutno sem v obdobju zaključevanja diplome in sem dala prvi del naloge (56 strani oziroma 84539 znakov brez presledkov) lektorirati neki kolegici, ki je v bistvu profesorica slovenskega jezika. Zgolj zaradi boljšega občutka. Prej je niti nisem spraševala, koliko bo računala, nikakor pa nisem pričakovala večje vsote, ker bo nalogo “samo” pregledala, ne bo pa mi dala nobenega potrdila, da je diploma lektorirana (tega naš faks ne zahteva). No, punca je potem prišla do zaključka, da ji lahko za kompenzacijo prevedem iz tujega jezika v slovenščino isto število strani (strokovnega) teksta. Seveda se s tem nisem strinjala (niti nima časa, pa tudi moje delo bi bilo VSAJ petkrat več vredno).
Na koncu pa mi je rekla, da sicer računa 800 SIT za 1500 znakov, meni pa bo računala “samo” 500 na stran. Meni se ta cena zdi pretirana, glede na to, da za lektoriranje ne bo izdala nobenega papirja. Za vso nalogo bi ji morala plačati krepko čez 70000 (naloga vsebuje veliko tabel in grafov, saj gre za empirično nalogo).
Kaj menite vi? Imam prav glede cene? Pa glede kompenzacije prevoda?
Potolažite me, prosim.
LP, Pikapolonica
Lektoriranje je mnogo cenejše od prevajanja, zato kompenzacija ne pride v poštev. Zahtevana cena za lektoriranje pa je normalna.
Poglej na: http://www.drustvo-ztps.si/slo/index.html
No, če ti bo računala 500 SIT na stran, potem boš za 56 strani plačala 28.000 SIT (če sem prav razumela).
To se mi ne zdi pretirana cena.
Če sta prijateljici, potem lahko brez skrbi skompenzirata. Saj prijateljstvo je to, kajne – kompenzacija.
Drugače bi bilo, če bi bili samo znanki ali še to ne.
LP in veliko uspeha,
Nataša
Vsi vemo, da vsaka šola nekaj stane, žal pa so nekatere včasih dražje od drugih:-((
1. Prvo pravilo pri KAKRŠNIKOLI storitvi, pa četudi gre za t. im. uslugo (in PREDVSEM takrat, kadar gre za t. im. “prijateljsko” uslugo), je, da se že vnaprej dogovoriš za ceno. Potem so stvari jasne. Čisti računi, dobri prijatelji. Naj velja za naslednjič!
2. Sama veš, da je termin “samo pregledati” zelo problematičen. Če ti da kolega za prevesti 10 strani kakšnih tehničnih navodil in ti reče: “Ti samo malo poglej in prevedi samo tisto, kar se ti zdi pomembno, saj tebi, strokovnjakinji, bo to mala malica,” potem sama veš, da se boš tudi s tistimi 10 stranmi pošteno namučila. Prvič zato, ker ne moreš od sebe dati nekega “skrpucala”, drugič zato, ker se boš najprej lovila še s terminologijo in tretjič boš slabe volje tudi zato, ker imaš veliko pomembnejšega dela, pa si vseeno pristala na to “uslugo”. Za katero veš, da boš v najboljšem primeru dobila kakšno mlačno kavo. S tem ne mislim nate, saj sem prepričana, da si se kolegici bila pripravljena tudi finančno oddolžiti, govorim res na splošno, kako ljudje funkcionirajo (navsezadnje si je tudi ona “upala” prositi za kompenzacijo lektoriranje – prevod, kar res ne vzdrži).
3. Meni se je zgoraj opisano zgodilo neštetokrat. In ker mi prevajanje predstavlja pomemben vir zaslužka in se mi recimo nekaj dni “izpada” zelo pozna, sem zdaj po pravici povedano postala malo bolj previdna. In si že upam reči “oprosti, zdajle res nimam časa, ti pa lahko priporočim kakšno kolegico.” In seveda je potem vsakomur jasno, da to potem ne bo zastonj. Vem, da se sliši cinično, in seveda tu strogo ločujem med naključnimi kolegi in prijatelji – tem sem vedno na razpolago – ampak nekega dne pač spoznaš, da ne moreš funkcionirati samo na etični pogon.
Sorry, sem se preveč razpisala, tele litanije ti prav nič ne koristijo, saj si prvo točko tokrat žal že zamudila. Kaj predlagam v tvojem konkretnem primeru?
– 500 SIT na stran je za lektoriranje strokovnega besedila čisto običajna cena. Če računaš, da za 1 stran branja in popravljanja porabiš kakih 10 minut, če se ti ustavi, pa seveda tudi več, potem bi kolegica zaslužila na uro kakih 2500-3000 SIT. Če je bilo popravkov bolj malo, potem bi lahko kolegialno res samo preštela ure, ki jih je porabila zate, in to bi bilo to. Če pa se ona s tem preživlja, pa najbrž že od samega začetka ni mislila na kolegialno uslugo, ampak na običajno naročilo. In tu smo spet pri 1. točki. Seveda pa bi te lahko tudi ona prej opozorila, da to ne bo zastonj, ampak kot smo že rekli, ta vlak je zamujen.
– uradni dokument, da je bilo besedilo lektorirano, mislim, da ni potreben niti ni običajen. Tudi večina prevajalcev nima uradnega žiga, ki bi potrjeval, da so sodni tolmači, pa ravno tako dobivajo naročila in prevajajo. Je pa tisto z žigom seveda dražje. Kako je pri lektoriranju, pravzaprav ne vem, če pa bi ti želela, bi ti ona vsekakor morala dovoliti, da nekje v diplomski napišeš njeno ime, saj je prav, da potem ona odgovarja za jezikovno pravilnost besedila.
– na tvojem mestu bi se jaz res kolegialno pogovorila z njo, ji odkrito povedala, da nisi vedela, kakšne so cene in da je tvoja napaka, da se glede tega nisi predhodno pozanimala. Povej ji, da ceniš njeno delo, vendar jo prosi, če se ji lahko oddolžiš kako drugače. Kako, je potem stvar vajinega dogovora. Ali ji res prevedeš nekaj strani strokovnega besedila ali ji recimo ponudiš nekaj ur brezplačnega varstva za njenega otroka (ČE ga ima in ČE bi tebe to veselilo) – pač razmisli, kaj bi lahko bilo tisto, kar ti imaš, ona pa ne.
Morda pa se vse skupaj vendarle izteče tako, da bo rekla “no, ja, naj bo to moje darilo za tvojo diplomo” (kar sem v nekem podobnem primeru naredila jaz), ti jo pelješ na kosilce in zadeva je opravljena.
Pa srečno!
Ja, kljub temu. Ta cena je toliko nižja od uradnih cen profesionalnih prevajalcev (ki plačujejo vse davke, prispevke ipd.), da se mi zdi normalna tudi za lektoriranje na črno.
Jaz sem se nedavno tudi dogovoril za lektoriranje – pa ne slovenščine :):) – in sicer za pavšalno ceno, ki je bila nižja od cene po strani (seveda pa se je treba to dogovoriti vnaprej). To je še zlasti možno takrat, ko gre za delo na črno in plačilo v gotovini brez izstavljenega računa.
Še vedno pa ti ostane izsiljevanje, saj bi bila prijava na DURS za vsakogar, ki prevaja/lektorira na črno zelo zoprna …
Draga Irena, hvala, ker si se tako potrudila in odgovorila na moje vprašanje.
1. Moram ti priznati, da se popolnoma strinjam s tvojim pisanjem. Priznam, prvo točko sem zamudila. Mea culpa. Nikakor ni šlo za uslugo, ampak za storitev. Medtem, ko je ona skoraj cel mesec brala tekst, sem na internetu našla neko podjetje, ki študentom računa od 350 do 400 SIT na 1500 znakov. Na koncu izdajo potrdilo z žigom, da je stvar lektorirana (kar nekatere fakultete zahtevajo, vem iz prve roke). Zato sem pričakovala nižji račun.
Problem je nastal takrat, ko je ona prosila za “uslugo”, ki pa je to v pravem pomenu besede. Prevajanje bi bila “prijateljska usluga” (torej zastonj, če primerjaš vrednosti njenega dela in mojega), čeprav midve nisva prijateljici – smešno, ne?
2. Popolnoma se strinjam tudi s tvojo trditvijo v zvezi s “samo pregledati”. Pravzaprav je tudi ona hotela, da njen strokovni tekst “samo pregledam” in ji napišem povezetek v slovensščini. Gre za literaturo, ki jo potrebuje za izpit pri podiplomskem študiju. Torej si predstavljaš zahtevnost besedila in potem še pisanje povzetkov, izpiskov?
3. Nikakor pa mi ni padlo na pamet, da bi mi ona to naredila zastonj! Sama imam kar preveliko družino, ko je treba kaj prevesti (Kaj pa je to meni, ki to naredim z levo roko?) ali koga inštuirati. Takrat imam res veliko prijateljev. Žal ti prijatelji še hvala ne znajo reči. Kdo potem govori še o kakšnih 10 dag kave v zahvalo? Smešno, koliko je včasih vredno naše delo, ne? 10 dag kave 🙂
Torej, povedala sem že, da sem ji delo že od vsega začetka nameravala pošteno plačati, kar sem tudi danes že storila.
Aha, pa še to: otrok NIMA (zato ji tudi danes ni bilo jasno, kako to, da ob 20-mesečnem otroku RES nimam časa še prevajat – ne za denar, ne zastonj), vsekakor pa bi me varstvo njenega otroka veselilo 🙂 Zastonj.
Lepo se imej in upam, da se še bereva kaj (veš, se te spomnim še od začetka, ko sem pred dvema letoma začela brati Starši staršem).
Simona
Ej, Suzana, prav lepa hvala za tvoje pisanje. Se mi zdi, da se človek na takemle forumu – če so frekvence seveda prave – včasih kar nekako zbliža:-))
In priznam, da si mi kar malo polepšala današnji dan – nisem imela občutka, da so moje sledi na Starši-staršem prepoznavne… je pa bil forum pred časom resda še obvladljiv, kar danes skorajda ni več – ali pa so se nam morda tudi takratne zadrege in dileme zdele bolj usodne kot danes:-))
Če ti bo res računala samo 500 na stran, je to zelo malo. Vem, ker sem tudi sama lektorica. Sicer pa ni mogoče, da bi strani samo “pregledala”. Sploh ne vem, kaj naj bi to bilo. Pa še to: če je prof. slovenščine, to še ne pomeni, da zna tudi lektorirati. Tega te na faksu ne naučijo.
Sicer bi bilo pa prav, da se prej zmenita za plačilo oziroma kompenzacijo!
Lp, Ajda
Pozdravljeni vsi ljubitelji lepe slovenščine!
Vprašal bi vas za mnenje o mojiistoznačnici za besedo “lektoriranje”.
Slovenistke so me pred leti poučile, da je pravilno “jezikovni pregled”.
V vmesnem času sem se že toliko poučil o osnovah slovenščine, da vem, da je slovenščina glagolski jezik, zato zdaj uporabljam izraz “jezikovno pregladal(-a)”.
Pred kratkim pa sem prevedel angleško besedilo, ga dal “pregledati” slovenistki, na koncu sem jo pa postavil pred dejstvo, da bom njen prispevek k prevodu opredelil z “jezikovno izboljšala”, kar je za moje jezikovne pojme pravilnejši izraz.
Slovenistki sem rekel, da je izraz “jezikovno pregledati” mlačna in prazna istoznačnica za “lektorirati” in da se zavzemam za jedrejši in pogumnejši “jezikovno izboljšati”. Sprva je slovenistka nasprotovala moji izboljšavi, potem, čez nekaj dni, pa jo je sprejela.
Kaj menite o moji izboljšavi?
To, glede profesorjev slovenščine in lektorjev še presneto drži. Tudi sama sem lektorica in prav jezi me, ko se profesorji slovenskega jezika “oglašujejo” za hitro in učinkovito lektoriranje.
Dejstvo je tako: na fakulteti ni posebnega izobraževalnega programa za profesorje slovenskega jezika in lektorje, je le razlika v nekaterih predmetih, lektorji oz. nepedagoški program pa ima posebej predavanja in izpit iz lektoriranja. Bistvena razlika je tudi v tem, da mi, ki dejansko lektoriramo, slej ko prej delamo tudi pod kakim strokovnim mentorstvom, kjer dejansko izpiliš lektoriranje. Veliko ljudi namreč narobe pojmuje, kaj je lektoriranje. Vsakega vrže, ko izve, kakšna je cena, in to preprosto zato, ker vsi to pojmujejo kot pregledovanje vejic, kar večina profesorjev (po mojih izkušnjah, namreč – da ne bom koga krivično “obsodila”) to dejansko počne. Izgubijo pa se pri zahtevnejših besedotvornih, stilističnih, oblikoslovnih idr. zadevah.
Ti “lektorji” nam lektorjem znižujejo kakovost opravljenega dela in s tem tudi ceno.
Torej, Pikapolonica/c, cena tvoje prijateljice ali karkoli je že, je ustrezna – ob ustrezno opravljeni lekturi, seveda. Sama pa ne bi nikoli pristala na kompenzacijo istega števila znakov, ker je to seveda neprimerljivo. Gre za povsem ločeni početji, ki sta tudi povsem drugače ovrednoteni. Kar pa itak že veš. Glede vajine cene je težava v tem, da nista prej dorekli, kako in kaj s plačilom, zanimivo pa bi bilo videti, kako je naloga popravljena. Ali je dejansko popravljeno, kar mora biti, ali je popravila že elektronsko verzijo ali moraš ti sedaj še vnesti popravke?
Če želiš, pošlji nalogo, pa ti bom lažje svetovala, kakšno delo je sploh opravljeno in koliko bi bilo res smotrno – če že – računati.
Lp, Nataša
Draga Nataša,
še kako se strinjam s tvojim pisanjem. Sama resda nisem slovenistka, marveč “primerjalka” in prevajalka, s katero lektorji niso imeli tako rekoč nič dela. Življenjske okoliščine so me prisilile, da sem zbrala pogum in se prijavila na razpis za nove lektorje pri enem od slovenskih dnevnikov. Na svoje precejšnje presenečenje sem ga opravila – in sledilo je dolgotrajno urjenje pod vodstvom izkušene lektorice. Šele tedaj sem spoznala, kako zahtevno delo je to (in predvsem kako so vsi “pametnejši” od tebe). Nemalokrat se mi je primerilo, da sem dobila v delo prevod besedila, s katerim sem imela več dela, kot če bi ga sama prevedla (to bi mi bilo v veliko večjo zabavo, pa še bolje bi bila plačana).
Popolnoma se strinjam z vsemi, ki so napisali, da profesor slovenskega jezika ni lektor in obratno. Ravno zato sem postavila to vprasanje. Zavedam se, da je cena za lektoriranje precej visja od njene. Se s to ceno tudi strinjam. “Samo” pregledala (vidite, beseda samo je v navednicah?) pa sem napisala ravno zaradi tega, ker njenemu delu ne morem reči lektoriranje. Ker to ni. Preprosto. Ona za to nima izobrazbe in zato tudi menim, da cena ni ustrezna (tudi njeno delo se ne more kosati z delom lektorja – zakaj torej ista cena?). Ona v bistvu resnično ni naredila kaj drugega, kot “preverila položaj vejic” (pa še te so v večini primerov stale pravilno).
Zate, Rosa pa tole:
Res je, da keramičarji verjetno ne izdajajo potrdil. Žal te pa moram razočarat, da lektorji pa jih. Nekatere fakultete to potrdilo preprosto zahtevajo in nekdo, ki je to delo res opravil, mora za to pisno jamčiti.
Me veseli, da se ti zdi “samo pregledati” izjava tedna oziroma, da se ti zdi to smešno. Zdaj te pa prosim, če mi lahko napišeš, kako bi TI imenovala njeno delo?
Vsem skupaj hvala za mnenja. Se v večini strinjam z njimi.
LSI, Pika
Ali ti žig zagotavlja dobro lekturo?
Sama si rekla: Smešno, koliko je včasih vredno naše delo, ne? 10 dag kave …
Da sploh ne komentiram Mirkovega poniževalnega in žaljivega odgovora …
Meni se zdi 500 sit na stran, ponavljam, zelo nizka cena …
Ne vem, na kakšne fakse hodijo slovenisti, da jih ne učijo lektoriranja, ali nimajo izpita iz pravopisa? Mi smo imeli tak izpit v prvem letniku in je bil izrazito selektiven …
Vse ostalo pa je potem odvisno od posameznika; koliko se sam izobražuje, sledi novostim, prebira strokovno literaturo, išče rešitve, dela z dobrimi lektorji …
Me je pa res razjezilo Natašino natolcevanje (k sreči sem vmes dojila in sem se pomirila …)
Ne vem, kako lahko neka lektorica, ki je opravila en izpit več, morda celo s slabo oceno, obsodi »večino profesorjev« kot nesposobnih pravega jezikovnega pregleda. Saj vendar vsak bebec ve, kaj pomeni, jezikovno pregledati!!!
Sama sem slovenistka in redno lektoriram … Opažam pa, da je mnogo lektorjev, ki opravljajo svoje delo, npr. v medijih, slovenskih dnevnikih, nesposobnih, saj me boli glava, ko prebiram njihove umotvore. Toliko o kakovosti dela nekaterih, ki so opravili en izpit več. Pa kdo pa danes še lektorira na roke?!!! Vi, lektorji? Moji prijatelji slovenisti (pedagoška smer), ki lektorirajo (vsaj deset jih je), že leta popravljajo v elektronski obliki …
Tudi sama sem k sreči še anglistka, kadar potrebujem denar za kak »prizidek«. Sicer pa ljubim slovenščino …
Lp
Rosa
Še enkrat sem prebral svoja (sicer dobronamerna) odgovora in pri najboljši volji ne vem, kaj je v njiju “poniževalnega” in “žaljivega”?!
Kot kaže, boš morala komentirati, če seveda stojiš za svojimi izjavami …
Sam sicer s slovenskimi lektorji nimam posebnih izkušenj, prav zgrožen pa sem ob izkušnjah drugih (gl. npr. temo o lektoriranju pravnih besedil!). Imam pa zelo slabe izkušnje s “strokovnostjo” slavistov oz. slovenistov. Pa raje ne bi o tem, da ne bo še komu pritisk poskočil …
Zato pa mi rojeni govorec (!) izjemno kakovostno lektorira besedila v angleščini in to za res nizko ceno, za katero pa oba veva, da je na nek način “poštena”.
Čestitam, da si lahko zidaš prizidke, meni še hiše ni uspelo sezidati :)))
Se opravičujem, ker sem najbrž narobe razumela, ampak, če želimo papirje, se pač obrnemo na “kvalificirane” lektorje, zakaj bi grozili z davčnim uradom …
O slabih izkušnjah pa bi lahko marsikaj povedali. Ko smo že pri prizidkih, bi omenila različne skupine delavcev, ki so se izmenjale v naši hiši. Skorajda je ni bilo, ki bi opravila svoje delo, kot je treba. Ampak, pleskarji so bili pa dobri, zato ne bom stereotipno rekla: vsi delvci so bili zanič!!!!
Obnavljamo pa staro hišo, ker za novo še dolgo ne bo cvenka, kljub popoldanskemu “fušanju”.
Lep dan želim
Rosa