lektoriranje pravnega teksta
Zanima me, ali kdo pozna kakšnega lektorja, ki zna lektorirati tudi pravne tekste? Zanima me tudi cena in “hitrost”.
Problem pri “splošnih” lektorjih je namreč v tem, da ne razumejo pravne terminologije in je z njimi ogromno dela, ko jim je treba vse pojasniti, hkrati pa je treba biti strašno pozoren (obstaja zgodba, da so nekemu profesorju popravili učbenik za stvarno pravo tako, da so besedo “last” zamenjali s “posest” ali obratno, ker se jim je pač jezikovno boljše slišalo, pravno gledano pa sta to dva povsem različna pojma!, pa nekemu drugemu profesorju (za pravno zgodovino) zamenjali “ograjno” sodišče za “okrajno” ipd.)
Lp
P.
Mene pa zelo živcirajo pravniki, ki trdijo, da je pravni jezik nekaj drugega kot slovenski jezik. Pravniki bi morali, tako kot vsi drugi, spostovati pravila slovenskega jezika. Ze nekajkrat sem naletela na pravniski tekst, ki je bil jezikovni zmazek. Rezultat je tak, da normalen drzavljan narobe razume pogodbo ali kak drug pravni dokument, ceprav sicer zelo dobro obvlada slovenski jezik.
Se povsem strinjam. Lektorirala sem že tako pravno besedilo, da je bilo vse skupaj ena groza. Za nameček je bila to diplomska naloga in je bilo, “da ne bi bilo kaj narobe zapisano” preprosto – vse prepisano iz knjig. Pa taka diplomska naloga!
Po svoje dam prav tudi Poletni. Tako kot so pravniki in pravniki, so (na žalost) tudi lektorji in lektorji. Prav rada se lotim takih besedil, za katere ni kar tako enostavno ali kot bi rekli nepoučeni: “Samo malo poglej.”
Poletna, pošlji besedilo v pregled, pa bova videli, kaj se da narediti z njim. Že po prvem pogledu lahko svetujem, ali je besedilo napisano v redu ali pa bo z njim več stilističnega, oblikoslovnega … dela in boš presodila, če se s tem strinjaš.
Lp, Nataša
Čebelica in nataša,
strokovni ali celo znanstveni pravni jezik JE nekaj čisto drugega kot je “splošna” Slovenščina, čeprav to ne pomeni, da je treba ignorirati slovnična pravila. Sama gojim izredno natančen odnos do jezika (zato želim imeti tekste lektorirane!!), slišala sem že, da zelo lepo pišem in da mi je komajda treba dodati vejico (to je sicer pretiravanje, še sama za sabo najdem odvečne in manjkajoče vejice), ampak žal sem imela doslej z lektorji precej težav, saj radi kaj “pomučkajo”.
Čebelica, ne boš rekla, da je npr. “pravdni postopke” in “pravni postopek” isto, pa je lektor mirno popravil prvo v drugo, jaz pa nisem opazila in tako je šla zadeva ven nepravilna. Se pa strinjam, da ni potrebno, da so kakršnikoli, še najmanj pa pravni teksti jezikovni zmazki. Vseeno pa so pravni teksti v toliko posebni, da jih navaden državljan pogosto lahko narobe razume (ista beseda v pravu pomeni drugo kot v splošnem jeziku).
Nataša’, malo bo težka, gre za 270 strani znanstvenega teksta.
Lp
P.
Poletna, spopolnoma strinjam, da lektoriranje pravnih tekstov nekaj povsem drugega kot lektoriranje navadnih tekstov. Za ponazoritev si podala odličen primer: last – posest. Konkreten primer nepravilne rabe lahko večkrat slišimo zjutraj na radiu v črni kroniki: … tam in tam je ponoči avto zamenjal lstnika. To še zdaleč ni res. Lastnik je še vedno isti, le v posesti ga nima več. Ne vem sicer ali policijska poročila pred objavo lektorirajo, vendar če bi v navedenem primeru imeli ustreznega lektorja, do napake ne bi prišlo.
Mene tudi zanima, če je kdo sposoben zares kakovostno lektorirati pravna besedila.
Sicer pa nasvet vsem, ki dajo lektorirati zahtevnejša besedila:
nikakor ne dopustite lektorju, da besedilo popravlja tako, da popravki ne bodo vidni oziroma, če je možno, popravke vnesite kar sami (kar je sicer zamudno in ne vedno izvedljivo). Najboljša možnost je ta, da lektor vsak, tudi najmanjši, vneseni popravek vidno označi (v Wordu obstaja za to celo posebno orodje …) in da avtor te popravke pač pregleda. Žal je nemogoče popolnoma zaupati še tako dobrim lektorjem!
Mirko,
res imaš prav glede tega, ampak pri kakšnih krajših zadevah lektorirajo kar pri publikacijah tik pred objavo, potem pa vidiš neumnost šele potem, ko zadeva izide.
Strinjam pa se tudi s Tomažem, da včasih na radiu, pa tudi TV slišimo res zanimive pravne konstrukte, ki so velikokrat zgolj posledica nelektoriranja ali lektoriranja s strani oseb, ki ne poznajo niti temeljnih pravnih pojmov.
Zato pa iščem takega “usmerjenega” lektorja. Pa kaže, da ga bom precej težko našla.
Lp
Poletna
Tudi jaz se povsem strinjam s tem, da je treba pravilno uporabljati strokovne uzraze. Težko je pričakovati od lektorjev, da jih bodo podrobno poznali. S podobnimi težavami se srečujem tudi jaz, ko dam lektorirati besedilo s svojega strokovnega področja – naravoslovje, biologija, kemija…
Kljub temu pa sem prepričana, da se da tudi strokovno besedilo napisati stilno boljse ali pa slabše, pa tudi povsem zanic. In to kljub temu, da so vsi strokovni izrazi pravilno uporabljeni. V pravnih besedilih me nic ne motijo strokovni izrazi, ampak predvsem sestava stavkov, množica odvisnikov, pol strani dolgi stavki, kjer res le težko še najdeš rep in glavo. In take tekste si potem lahko ljudje razlagajo vsak po svoje, potem pa mora sodisce odlocati, kaj določen stavek v resnici pomeni. Ko pisem strokovne tekste s svojega podrocja, se vedno potrudim, da je jezik cim lepsi, da so stavki cim bolj razumljivi in enopomenski. Podobno pricakujem tudi od drugih strokovnih tekstov.
To je samo moje mnenje.
cebelica
Po drugi strani pa kot ponosen neslavist in neslovenist lahko trdim, da za to, da ugotovite, da so primeri, kakršne navajate (last/posest, pravdni/pravni postopek, “ograjno” je menda ja tipkarska napaka …) precej običajni strokovni izrazi res ni potrebno biti lektor; večino takih zadev lahko z malo dobre volje razčisti že laik, če ima seveda glavo na pravem mestu in po možnosti uporablja tudi kakšen slovar. Zakaj tega ne zmorejo lektorji, bo pa treba vprašati njih, ali pa njihove profesorje, ali pa …
Kar se tiče strokovnega lektoriranja pa bi se veljalo obrniti na Ministrstvo za evropske zadeve ali tudi predstavništvo EU v Ljubljani in njihovo armado prevajalcev, od katerih jih je del tudi pravno podkovanih, saj so v zadnjih nekaj letih prevedli mislim da preko 80.000 strani strokovnih besedil.
Prosim, javite tudi meni, če boste kakšnega našli, saj mi bo morda v prihodnje prav prišel …
Je besedilo v elektronski ali navadni obliki? Za samo lekturo bi besedilo vsekakor moralo nekako priti do lektorja.
Sicer pa ni problema, pošljite besedilo in menim, da lahko rešiva tako, kot je treba. Strokovno, korektno in jasno cenovno zadovoljivo. Bojim se, da se z razpravljanjem zgolj izgublja čas. Potem pa se navadno pri lekturo samo hiti. Sami ste že ugotovili, da se dostikrat lektorira na hitro, dostikrat celo pred končno redakcijo in potem – se zgodi. Dajmo preprečiti najhujše in izpeljimo zadevo strokovno in tako, kot je treba.
Lp, Nataša
Nataša, prav imaš, se oglasim na mail, da se morebiti dogovoriva za lektoriranje.
Mirko, samo mimogrede: dejansko je v zgodovini obstajalo tudi “ograjno” sodišče (ograjeno z ograjo), ki pa so ga lektorji spremenili v okrajno. Zanimivo je, da jih doslednost avtorja ni prepričala (so pač mislili, da se je npr. 20x zmotil).
Čebelica: se strinjam, da je vsakdo DOLŽAN na svojem strokovnem področju skrbeti za lep jezik, ampak določene slogovne posebnosti (tudi npr. dolgi stavki, ki se tudi meni kdaj zgodijo, pa vrsta odvisnikov…) pač pravni jezik ima. Zato pa je v strokovni reviji Pravna praksa vsak teden posebna rubrika o pravnem jeziku in sta na tej podlagi izšli pri isti reviji že dve knjigi prav o pravnem jeziku (Jezikovne reže). Verjetno podobno velja tudi za strokovno pisanje v naravoslovju, verjetno čisto vsakega teksta jaz kot pravnica, ki je sicer jezika zelo vešča (ogromno predavanj in pisanja strokovnih tekstov), tudi ne bi razumela, ali pač?
Lp
Poletna
V wordu v menijski vrstici Orodja (Tools) izbereš > Sledi spremembam (Track changes), izbereš > Označi spremembe, odkljukaš prvo možnost > Sledi spremembam med urejanjem, drugi dve pa po želji. Ko ne želiš, da so spremembe vidne, jih enako “ugasneš”, torej umakneš kljukico iz okenca te možnosti, vendar bodo označene spremembe ostale v dokumentu, le vidne ne bodo.
Ko/če ne rabiš več (ne)vidnih popravkov, greš enako pot, le da namesto Označi spremembe izbereš > Sprejmi, zavrni spremembe. Izbereš sprejmi spremembe in to je to. Odslej popravki ne bodo več vidni, ampak samo čisto, popravljeno besedilo.
Zakaj sprejmi/zavrni spremembe? To je pomembno predvsem pri večjih dokumentih, ko ti “dodatki”, tj. popravki bistveno povečajo dokument. Pri nekaj sto kilobajtih se ti še dodatnih sto kilobajtov kar hudo otepa, zato tako vse popravke “zliješ” z besedilom. Pazi, pri tej možnosti nikoli več ne moreš za kom preverjati, kaj je popravil, to je izbrisano za vedno ali če rečem drugače zlito z besedilom za vedno.
Vendarle je to pametno storiti, kot sem omenila. Jaz navadno pregledam vse popravke, nato pa izberem možnost Sprejmi/zavrni. In to je to.
Lp.
Pravne tekste lektoriramo tudi v agenciji Leemeta. Prav tako poskrbimo za prevode pravnih besedil. Za ustreznost prevoda imamo strokovnjake, ki preverijo pravno terminologijo, enako velja za lekture.